Res bi šel, pa ne more ali ne zna. Res je tako, a vendarle je vse v redu. Razmišljam o novorojenčku, ki veselo miga in nadaljuje z gibanjem, ki ga je preizkusil, še preden je privekal na svet. Verjetno si vsi lahko predstavljamo novorojenčka, ko ga prvič vidimo. Malo premika glavo, mežika pred močno svetlobo. Roke in noge ima še zvite in pokrčene k sebi, saj je to položaj, v katerem se je razvijal nekaj mesecev. Zanimive so tudi njegove dlani, ki jih ima stisnjene v pesti, kot bi se pripravljal na boj. In dejansko se pripravlja na osvajanje novega sveta. Čeprav so njegovi gibi v prvem mesecu predvsem nezavedni, imajo svoj namen. Z njimi namreč sprošča mišice in počasi razteguje telo. Prve mesece seveda predvsem leži, ob tem pa se ukvarja s svojimi rokami, izteguje jih, opazuje, počasi začne segati po predmetih. Mamice to najbolj opazijo, saj jih z vso svojo močjo vleče za obleko, za lase, grabi po nakitu, gumbih, zadrgah … Tudi glavo že veselo obrača, zanimivo pa je, kako težko koordinira oči in roke. Zato velikokrat zagrabi » v prazno«. Ampak ne odneha, dokler ne doseže cilja. Že zelo zgodaj obvlada tudi gib, o katerem pravzaprav ne razmišljamo kot o gibu. Gibanje obraznih mišic, ki ustvarijo nasmeh. V prvih štirih mesecih je naš dojenček napredoval v pravega junaka, ki nas prepozna, se nam nasmehne, se igra z rokami, vse bolj kontrolirano sega po predmetih. Poleg tega pa se v posteljici že obrača, njegovo obzorje pa se spremeni, saj marsikateri že napol sedi. 

Začenja se novo obdobje razvoja in gibanja. Okrepile so se vratne in hrbtne mišice, zato lahko drži glavo pokonci v sedečem položaju, za sedenje pa potrebuje vedno manj opore. Roke so že spretne, igrače si podaja iz ene roke v drugo. In eden večjih podvigov, sam lahko drži stekleničko. To pa je tudi obdobje, ko se začnejo razvijati in krepiti nožne mišice. Ker zgornji del telesa že precej dobro in kontrolirano deluje, se začne ukvarjati z nogami. Seveda jih najprej razišče, tako kot je to storil z rokami. Razteguje jih, vleče, miga s prstki. Ko se iz sedečega položaja prekucne, pa hitro ugotovi, da so tudi noge koristne. Počasi se začne z njimi odrivati in uspešno se priplazi, kamor želi. S posnemanjem vsega kar vidi, nas nešteto krat spravi v dobro voljo, saj je še vedno neroden, njegovi poskusi pa vedno bolj izvirni in prepričljivi. Spoznava telesno govorico in jo vse bolj uporablja. Kaže predmete, z njimi udarja, pomaha v pozdrav, nekateri pa že, bolj ali manj uspešno, ploskajo z rokami. Ob vseh teh aktivnosti je tudi vsak dan več glasov, ki navdušujejo njega in okolico. Proti koncu tega obdobja sledijo poskusi postavljanja na noge. Z močnimi rokicami in z oporo kolen se naš malček začne dvigati. Svet je vse večji in vse bolj zanimiv. Predmeti so vse bolj dosegljivi in bolj zanimivi. Kar naenkrat vidimo našega malčka stati, v rokah pa spretno, s palcem in kazalcem, nekaj drži. 

Prvo leto življenja se prevesi v zadnjo tretjino, pred našim malčkom pa je še en velik izziv, hoja. Sledi nešteto poskusov postavljanja na noge, nešteto padcev, marsikdaj tudi kaka modrica ali celo buška. Nič več ni predaleč, saj se mojstrsko plazi vsepovsod. In v njegovih očeh skoraj nič več ni previsoko, saj se vse bolj uspešno postavlja na noge. Pomaga si s pohištvom. Dvigne se ob omari, ob stolu ali mizi, počasi se stransko premika ob kavču. Vse te podvige spremljajo razni glasovi, smeh, grgranje, kriki navdušenja, občasno jeza ali jok zaradi nerodnega padca. Vsakič, ko se postavi na noge vzpostavlja ravnotežje in prvi pravi korak je po vsakem poskusu bližje. Naš malček postane raziskovalec, zanimajo ga vsebine predalov in škatel, trudi se odpreti vse omare in premakniti vse, kar mu je na poti. In čeprav mu tega ni nihče povedal ve, da mora poskušati vedno znova. Spotikanje, padci in udarci ga ne odvrnejo od ponovnih poskusov. Pred enim letom se je s stisnjenimi pestmi odpravil na popotovanje v novi svet. Vprašanje je le, ali bo shodil preden upihne svojo prvo svečko na torti, ali bo to neposredno za tem. V vsakem primeru je v enem letu dosegel neverjeten napredek. 

Ja, to dokazuje, da je gibanje osnovna človeška potreba. Gibanje nam omogoča doseganje različnih ciljev, blagodejno vpliva na naše zdravje in počutje, gib nas popelje, kamor želimo. Lahko se odpravimo na vrh gore, odplavamo preko zaliva, tečemo maraton ali samo hitimo na avtobus. Lahko tečemo za žogo ali odplešemo skozi dvorano, morda pa preskočimo nekaj ovir ali se zaženemo v šprint. Včasih pa je dovolj že pol urni sprehod, da zadovoljimo potrebo po gibanju, saj ne nazadnje pri hoji deluje kar 200 mišic. In prav naše mišice si želijo gibanja, da se lahko razvijajo, pridobivajo moč, se krčijo in raztegujejo in na ta način ohranjajo naše telo zdravo, močno in lepo. Morda bi se včasih, ko nimamo volje, morali zgledovati po otroku. Za trenutek pomisliti, koliko truda, ponovitev in vztrajnosti je bilo potrebno, da zdaj teka na okrog. In vse to je dosegel v enem samem letu! Torej, poiščimo svoj cilj, sprehodimo se, privoščimo sebi in telesu nekaj dobrega. Pomlad je pred vrati. Odmigajmo ji nasproti, napolnimo pljuča s svežim zrakom in poskrbimo za boljše počutje.