(odlomek iz pesnitve pesniške zbirke Vesoljščice iz leta 2011)
VESOLJŠČICE
Tako, moj ljubi, moj edini,
vse se steka v krogotok
in najlepša pesem je kot žarek,
ki razžari sleherno temo.
Glej, tako utripaš v meni,
prej, sedaj, na veke
čutim, da sem tvoja izven časa,
da sva ti in jaz neskončna pot …
Preko zvezd, osončij in vsemirja
kakor reka teče mlečna cesta,
v odtisih neminljivosti duha
so v semenih vse skrivnosti večnega.
Ksenija Zmagaj
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
V koga ali kaj moraš verjeti, Ksenija Zmagaj
17/05/2025
Trave, Vesna Šare
17/05/2025
Zlogi, Vanja Čibej
16/05/2025
Z-zareza, Vesna Šare
16/05/2025
