(Uvod pesnitve OBREŽJE ZA OBREDJE iz pesniške zbirke Vesoljščice iz leta 2010)
I.
Kaj šumiš, deroča Soča,
preko vseh reči,
preko vseh ljudi,
preko vse krvi.
Morda kamne zbiraš,
se z njimi obtežiš in prizemljiš
v struge, kjer za sabo
puščaš znamenja, sledi.
V lahnem hodu
skozi vse prehode
stopaš kakor deva,
se v mah tega kar bo, odevaš.
II.
Kaj prepevaš, mavrica
turkiza in opala,
ko odsvitaš barvo
skrivnostnega slikarja.
Mar si sonca ogledalo,
mar si mati trave,
ali si modrost neba
ali le spomin Sveta.
V tebi potopljena so semena
vseh usod ljudi,
ki so se ob tebi rojevali,
minevali, bili.
Ksenija Zmagaj
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
P kot Pika, Klavdija KIA Zbičajnik
09/07/2026
Hrib ima oči, Lilijana Homovec
06/07/2026
Ker te ni, Lilijana Homovec
04/07/2026
Sanjati, Marica Androjna
28/06/2026
Ljubezen, Marica Androjna
28/06/2026

