(odlomek iz pesnitve pesniške zbirke Vesoljščice iz leta 2011)
VESOLJŠČICE
Tako, moj ljubi, moj edini,
vse se steka v krogotok
in najlepša pesem je kot žarek,
ki razžari sleherno temo.
Glej, tako utripaš v meni,
prej, sedaj, na veke
čutim, da sem tvoja izven časa,
da sva ti in jaz neskončna pot …
Preko zvezd, osončij in vsemirja
kakor reka teče mlečna cesta,
v odtisih neminljivosti duha
so v semenih vse skrivnosti večnega.
Ksenija Zmagaj
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Naj dežuje, Lilijana Homovec
23/08/2026
Jaz in čas: črke enostavne, Vanja Čibej
01/08/2026
P kot Pika, Klavdija KIA Zbičajnik
09/07/2026
Hrib ima oči, Lilijana Homovec
06/07/2026
