Pripovedujem ti zgodbe 

Stegnila bi roko proti tebi 
in s prstno blazinico zdrsela 
po tvojih očesnih gubah. 
Z dlanjo bi ti prekrila usta 
in občutila trdoto tvoje neobrite brade. 

Pa si tam daleč, 
pogreznjen v fotelj udobne hiše. 
Jaz pa blodim in blodim 
in iščem svojo hišo. 
Čez oči imam poveznjeno 
cvetlično ruto 
in vidim. 

Ležim tam, na neudobnem kavču, 
ti v fotelju, 
in ti pripovedujem zgodbe. 
Neumorno, besedo za besedo, 
gradim most do tvoje hiše. 
Ti me poslušaš, 
me gledaš, 
tako kot se včasih sama 
pogledujem v ogledalu. 

Pa si tam daleč, 
pogreznjen v fotelj udobne hiše. 

A jaz ti vseeno pripovedujem.