Družba / Za starše · 15. november 2026
Ko slikanica načne pogovor, ki ga odrasli odlagamo
Včasih otrok ob slikanici zastavi vprašanje, na katero nismo pripravljeni. Ni treba, da imamo takoj dober odgovor. Za začetek je morda dovolj, da knjige ne zapremo in slišimo, kaj nas je pravzaprav vprašal.
Predstavljajmo si, da z otrokom beremo slikanico, v kateri se je nekdo odselil. Odrasli sledimo zgodbi in že vemo, da bo na naslednji strani pojasnjeno, zakaj je odšel. Otrok pa s prstom pokaže na psa pri vratih: »A on še vedno čaka?«
Morda ga zanima samo pes. Morda se je spomnil nekoga, ki ga pogreša. Če takoj obrnemo stran in nadaljujemo, tega ne bomo izvedeli. Če ga vprašamo: »Kaj pa ti misliš?«, mu damo priložnost, da nam pove, kaj je opazil. Morda bo odvrnil: »Ja, ker še ni pojedel večerje.« Tudi to je dober odgovor. Ni treba, da iz vsakega vprašanja nastane velik pogovor.
Na Slovenskem knjižnem sejmu je za 24. november napovedan pogovor Ptica v očkovi glavi – razpiranje pogovora. Posvečen bo slikanicam, ki otrokom odpirajo zahtevne teme, in vlogi ilustracije pri pogovoru v vrtcu. Ob tej napovedi se mi zdi zanimivo tudi vprašanje za domači kavč: kaj se zgodi, če otroku pustimo, da pogovor začne tam, kjer se je sam ustavil? mladinska-knjiga.si
Odrasli včasih izberemo knjigo z dobrim namenom in z že pripravljenim sporočilom. Radi bi povedali, da se ni treba bati, da je jok dovoljen ali da otrok ni kriv, če se odrasli prepirajo. Toda če med branjem čakamo predvsem na priložnost, da povemo svoje, lahko preslišimo tisto, kar otroka zares skrbi. Ob prepiru ga morda ne zanima, kdo ima prav. Morda želi vedeti le, kdo ga bo jutri prišel iskat v šolo.
Tu ima ilustracija svojo moč. Besedilo nas pelje naprej, ob sliki pa se lahko zadržimo. Otrok lahko pokaže na obraz, na zaprta vrata ali na prazen stol. Ni mu še treba povedati, zakaj ga je nekaj pritegnilo. Tudi mi lahko za trenutek samo gledamo z njim, brez vprašanj. Skupno branje ni izpraševanje in otrok nam ob koncu knjige ničesar ne dolguje.
Včasih pa vpraša naravnost. Takrat je pogosto bolj uporaben kratek, iskren odgovor kot dolga razlaga. »Ne vem še, ti pa povem, ko bom vedela.« Ali: »Tudi jaz ga pogrešam.« Če gre za nekaj, kar se otroku res dogaja, mu knjiga lahko pomaga najti besede, odgovor pa mora dobiti od nas. In če si naslednji večer zaželi smešne zgodbe o psu, ki je ukradel copat, mu jo lahko preberemo. K prejšnji se bo morda vrnil čez teden dni ali pa nas bo o njej vprašal sredi povsem drugega opravila.
Ob skupnem branju se pogosto spomnimo, katero zgodbo smo otroku prebrali. On pa si morda zapomni nekaj drugega: da smo se tisti večer ob psu pri vratih ustavili in da se nam ni mudilo obrniti strani.
Izhodišče za članek: Mladinska knjiga – napoved pogovora na 42. Slovenskem knjižnem sejmu.
***
📍 Rubrika: Družba; Družbeno-refleksivni članek
✍ Besedilo: Spletni čas
🗓️ November 2026
***
Deli z drugimi
Misli niso odveč. Včasih so začetek.
📌 11 let Spletnega časa – ključni mejniki
2014 – prvi koraki z idejo spletnega prostora za umetnost in kulturo.
2015–2017 – širitev z novimi rubrikami, med njimi Otroški kotiček in Virtualna galerija.
2018–2020 – sodelovanje z lokalnimi kulturnimi projekti in uvedba večjezičnih vsebin.
2021–2023 – digitalne razstave, povezovanje z ustvarjalci doma in v tujini.
2024 – retrospektivna razstava Spletni čas – 10 let delovanja.
2025 – ob jesenskem enakonočju praznujemo 11. obletnico portala, ki še naprej povezuje umetnost, kulturo in družbo.
- 2026 – 22. 8. 2016 preide Spletni čas v urejanje KD VNL Izola – 10. obletnica KD VNL Izola.
– razširitev rubrike Družba –Družbeni refleksivni članki s podrubrikami: Aktualno, Pogledi, Med ljudmi, Digitalni svet, Med vrsticami in Prosti čas

