V preteklem letu, v decembru 2021 je izšla moja druga pesniška zbirka.
Dr. David Bedrač, ki mi je pomagal pri njenem nastanku, na začetku spremne besede pravi:
Branje Lidijinih pesmi sem v prvem zamahu doživel kot sprehod po pokrajini pesmi, ki rastejo iz tal, ki se skrivajo pod zemljo, ki visijo z dreves, ki priplavajo s tokom umirjene reke, ki škripajo pod stopali, ko ta hodijo po pesku, ki nas žgečkajo z nagajivimi rokami skrivnostne opazovalke sebe, soljudi, narave, vesolja …
nekje …
trk
kot pred ero
in blag okus smokve
med zobmi maestrala
… ko val
za valom
pleše
v ustih zemlje
v počih med zabijanji klinov …
nit ki je drsela v dolino
vpeta v sam vrh
… iz dlani so vzhajala sonca
da so rdela
… se bodo ptice dvignile v let
bodo drugače letele
ne bo dleska med njimi in z leske bodo lešniki
dozoreli
že davno odpadli
strohneli
ne bo veverice in ne kašče natrpane s snom
le tiho
popolnoma tiho
bo
nekdo v novem jutru
v iznošenih čevljih
pospravljal snežinke
in hrepenel
Zbirka nosi naslov Zdi se. Dr. David Bedrač:
Gre za izpovedovanje skozi dvom, negotovost, puščanje odprtih medprostorov in obilje manevrskega prostora, ki omogoča nove in nove vidike. Kot da je izpovedovalka navzven neprepričana ali vsaj deluje tako. Morda celo izkazuje dobršno mero nezanesljivosti, plahosti, ki pa, potem ko se pogrezne v tkivo pesniškega ozadja, nastopi suvereno, drzno in z nadvse jasnimi stališči
zdi se
da rožam manjkajo roke
in ljudem vonj
po rožah
da nebu
manjkajo noge
in ljudem hoja po njem
in potem se zazdi
da rože niso resnične in tudi nebo ni
in v enem takih trenutkov
spregledaš
ni te
Bilo je,
ko je cvet polil roso
po kamnu,
da je kamen pojil cvet.
govorijo da je bila tam tisti čas
da je priklicala čez dež preliv barv
in da je vzela kakor si vzame dota zavetje
ne da bi vprašala če sme vanj
ko je blisk trgal perilo neveste
kasneje so jo srečevali na travnikih
odeto v trakove poletja
po poljih je iskala ozimna žita
in na trgih prodajala pesmi za ščepec sreče
vedo povedati da ji je veter šel skozi lase
V tem oziru je njen krovni pesniški pristop sodoben, aktualiziran, odlično približan sodobnemu bralcu, ki si želi intime, tišine, a tudi zaporedje dražljajev in impulzov v globini, ki naredijo branje dovolj razburljivo in zanimivo. Mnogočutje, ki namreč seva iz vsake pesmi, avtorica uresničuje na razne načine; z zajčevsko igro črno-bele barve, s tipanjem, dotikanjem, otipnim zaznavanjem okolice, z vonji, okusi, predvsem pa preko slušnih in vizualnih kanalov, ki se razprejo v skoraj likovno razkošje zaznavanja vsega stvarstva.
Preštevaš dež
in oblake
vlečeš skozi okno
med moher
pesmi.
V nočeh
brez dežnika;
rdeči škornji
v lužah.
Čisti.
zapiraš oči
kot se polkna zaprejo čez luč
spustiš se v gnezdo
in ugasneš
navznoter
tja
kjer si
se čez dan pozabila poljubiti
vse je le igra
na sceni par rok
iz ozadja šepet prišepetovalca
v parterju klopi roza barve
in noge opazovalcev
vse je navidezno
pod odrom množica zrn scenarista
iz špranj šopki ovelih nasmeškov
Seveda pa je hrbtenica te poezije zelo čvrsta. Trdna. Pokončna. Torej se le zdi, da se zdi. V tej poeziji ni nič naključno. Vse je dodobra načrtovano. Izpeljano. Uresničeno. Vse! … v resnici gre v jedru za dozorelo pesniško bero, ki, iz sicer preudarno in ekonomično zbranega besedja, pred občinstvo postavi iskreno pesniško izpoved, vredno novega in novega branja, saj nobene pesmi in nobenega verza v njih ne moremo spoznati do te mere, da bi nam novo branje ne prineslo novih podob in novih zvenov.
prisloniš se k jutru
toliko jih je ostalo posivelih
nekje daleč
današnje je oprano
kot prti babice
ki jih je drgnila z lugom
v belino
sneg je sedel
na jutrove kazalce
čeprav te vedno preseneti
z zamolklo pastelnimi barvami
ko se vanj zagleda sonce
s skrivnostno polnimi nedri
ki izškripavajo zgodbe
popotnika
čutiš toploto
ko objameš hlad
ljubezen
jutro je
vstani
in potegni čez moher rokavice
zdi se
da manjka košček v vitražu
da se barve ravno zaradi tega ne sklenejo v krog
in vsled tega ostaja
prerezan na pol
kot napol raztopljene kepice poletij
za na pol žličke
s samo nekaj rozinastimi poljubi
in višnjo
s pol čutnih usten
s pol dojema na celotno pokrajino
Lidija Polak
Če koga zbirka zanima, naj se mi oglasi na mail naslov plidija1@gmail.com. Imam še tudi par izvodov prve zbirke, Na vsakem listu strup.
