BIL JE LEP JESENSKI DAN. 

VANI JE SEDLA NA SVOJE ELEKTRIČNO KOLO. 

ODLOČILA SE JE, DA GRE IZ KOPRA V IZOLO. 

NA GROB SVOJIH STARŠEV BO ODNESLA ROŽO IN SVEČKO. 

SONCE JE SIJALO. 
MALO JE PIHALO. 

VANI JE VESELO KOLESARILA. 

POTEM PA … 

KLIK! KLIK! KLIK! 

“KAJ PA JE ZDAJ TO?” JE REKLA VANI. 

USTAVILA JE KOLO. 

POTIPALA JE ZADNJO GUMO. 

BILA JE TRDA. 

“VSE JE V REDU!” SI JE ODDahnila. 

SEDELA JE NA KOLO IN ODPeljala NAPREJ. 

KLIK! KLIK! KLIK!

IN POTEM …

POOOOOOK!

TAKO GLASNO JE POČILO, DA SO SE SPREHAJALCI PRESTRAŠILI.

VANI JE SKORAJ PADLA S KOLESA.

“NEEEEE! SPET GUMA!”

POGLEDALA JE ZADNJE KOLO.

GUMA JE BILA POPOLNOMA PRAZNA.

“TO JE ŽE TRETJIČ!” JE JEZNO REKLA.

“TEGA KOLESA IMAM DOVOLJ!”

NEKAJ ČASA JE KOLO POTISKALA.

POTEM PA JE SPET SEDLA NANJ.

ROPOT! ROPOT! ROPOT!

KOLO JE POSKAKOVALO.

VANI PA JE TRMASTO POGANJALA PEDALA.

“KAR ROPOTAJ! SAJ GREŠ KMALU NA SMETIŠČE!”

KONČNO JE PRIŠLA DO POKOPALIŠČA.

KOLO JE NASLONILA NA ZID.

HOTELA GA JE ZAKLENITI.

POTEM PA SI JE PREMISLILA.

“VEŠ KAJ? KAR TUKAJ OSTANI!”

“ČE TE KDO UKRADE, BOM ŠE VESELA!”

VANI JE OŠLA NA GROB.

POSADILA JE ROŽO IN PRIŽGALA SVEČKO.

NATO JE POKLICALA SINA.

“KOLO SEM PUSTILA PRED POKOPALIŠČEM!”

SIN JI JE OBLJUBIL, DA GA BO PRIŠEL ISKAT.

VANI PA JE ŠLA DOMOV Z AVTOBUSOM.

DOMA JE POKLICALA ŠE HČERKO.

POVEDALA JI JE VSE O POČENI GUMI.

HČERKA JE BILA ZELO JEZNA.

“KAJ? KOLO SI PUSTILA NEZAKLENJENO?”

“SAJ JE SKORAJ NOVO!”

“PA GA IMEJ TI!” JE REKLA VANI.

“AMPAK VSAKIČ, KO POČI GUMA, BOŠ PLAČALA PETDESET EVROV!”

“SAJ JE ELEKTRIČNO!” JE REKLA HČERKA.

“IN KAJ MI POMAGA ELEKTRIKA, ČE JE GUMA PRAZNA?”

VANI JE BILA TAKO UTRUJENA, DA JE ŠLA SPAT.

SREDI NOČI PA …

PIIIIP!

NA TELEFON JE PRIŠLO SPOROČILO.

VANI JE POGLEdala SLIKO.

NA STREHI VELIKEGA AVTA JE BILO NJENO KOLO!

HČERKA GA JE PRIŠLA ISKAT!

VANI NI MOGLA VERJETI.

POTEM PA SE JE ZASMEJALA.

“NO, PA GA IMAMO ŠE VEDNO V DRUŽINI!”

NASLEDNJE JUTRO JO JE POKLICAL SIN.

“VANI, KOLESA NI VEČ!”

“VEM!” JE REKLA VANI.

“UGANI, KDO GA JE VZEL!”

“MOJA SESTRA?”

“TOČNO!”

OBA STA SE ZASMEJALA.

ČEZ NEKAJ DNI JE K VANI PRIŠEL GAL.

VANI MU JE POVEDALA CELO ZGODBO.

“TVA MAMA JE KOT HRČEK!” JE REKLA.

“NIČESAR NOČE VREČI STRAN!”

GAL JO JE RESNO POGLEDAL.

“TO PA NI RES!”

“ZAKAJ NE?” JE VPRAŠALA VANI.

“KER JE MOJE IGRAČE VRGLA V SMETI!”

VANI SE JE ZASMEJALA.

“GAL, TI SI TUDI HRČEK!”

“DOMA BI IMEL VSE KAMNE, LISTE, VEJE IN ŠKATLE!”

“IN VSE SVOJE IGRAČE!”

GAL JE POMISLIL.

POTEM PA JE REKEL:

“SAJ SO MOJE!”

TAKRAT SE JE OGLASILA ŠE MAMA.

“VANI, SAJ IMAŠ TUDI TI POLNO KLET STVARI!”

“JA, SEVEDA!” JE REKLA VANI.

“JA, SEVEDA!” JE REKLA MAMA.

GAL JU JE POGLEdal.

“ALI SE BOSTA SPET PREPIRALI?”

VANI IN MAMA STA UTIHNILI.

POTEM PA JE GAL VPRAŠAL:

“VANI, KAJ PA, ČE BO MAMI SPET POČILA GUMA?”

VANI JE ZAVILA Z OČMI.

“POTEM PA NAJ KAR SAMA POKLIČE SERVISERJA!”

GAL JE POKIMAL.

“JAZ BI PA KOLO RAJE IMEL!”

“KAJ?” JE ZAKLICALA VANI.

“ŠE TI?”

IN TAKO SE JE ZGODBA O KOLESU SPET ZAČELA …

KONEC.