(O ženskah in nasilju nad njimi ali nočem rož za 8. marec)
ODPRI OČI
Sama sem roža,
ki najlepše cveti,
zame, zate, za njih,
za vse, ki smo vrt.
Odpri oči!
Ko me udariš
Ko me udariš in raniš– me ni, –kot da je lažje nebiti,ko nad mano vihtiš pesti,ko so besede nož v srcesredi mlake krvi.Jokati, kričati, molčati– iz dna korenin, –tajiti, nedihati je lažjekot zavedanje niča in nemoči,ki me ubija in duši.In ti, ki si me ljubil nekoč,– danes ne veš, –da brez mene umirata življenje in svet,brez mene ni luči,da svetloba, ki sem, postane temazame, zate, za vse.Ko črna noč požre, vzame zadnji krik,se iz pepela sebe dvignem kakor ptič,– ker sem in hočem biti –moč močnejša od krivic, laži in groze.Hočem, znam in zmorem– biti jaz –in iz sebe znova poroditi vdih.Tebe, ki si me ubil,poteptati v prah.Pod nebo se dvignem z vsem, kar sem,– hočem biti, torej sem, močnejša kot sem kdaj bila,brez tebe, nasilja in pesti,– se znova porodim. –
Ksenija Zmagaj
Preberite portret avtorice – KLIK NA SLIKO!
