Čarovniška pokrajina nikoli ne spi, trsi kot vojaki čuvajo ciprese, ki prebadajo modrino neba, starodavne oljke, grčate in mogočne sanjajo stoletne sanje, v dolini stare solinarske hiše brez streh ob jutrih plavajo na čipkah valov, posadiš drevo, poljubiš otroka, ki ti je zaspal v naročju; srce ta osamljeni lovec pa počiva.
Gnezdišča pod zavihki karminastih streh čakajo na lastovke, tiho, tiho pada dež na razpokane ustnice zemlje, otrok se čudi morju, sem in tja bel val kot ti, malo drugačen, ko odpluje, enak, ko pristane: Istra, imej me rada.
Franjo, Frančič, Priredbe po starih zapisih in pripovedovanjih
OJA NINA NEJNA, BOŠ TI MOJA ŽENA?
Oja nina nejna, jabolka rumena.
– Draga moja Anka, bi bila moja žena?
– Ivek, Ivek, mlada sem za možitev!
– Drobnico imam, kažun in zemljo svojo, tvoje bo, draga Anka!
– Ivek, Ivek, kaj bo meni bogastvo tvoje?
– Draga Anka, vse bi storil zate, če boš moja žena!
– Ivek, Ivek, saj sama znam in zmorem!
– Samo, draga Anka moja, moje srce bije le zate!
– Edino to šteje, Ivek, Ivek, rada bom tvoja žena!
Oja nina njena, jabolka rumena!
Franjo Frančič (1958)
pisatelj, dramatik, prevajalec, živi in ustvarja v Istri
Joca Jamšek (1963)
grafična in unikatna oblikovalka, glasbenica
Več njegovih besedil v Spletnem času
Svinčeni dež Franja Frančiča
dnevniški zapis 20.11.2024 Naši poštarji so zaspali () in po
Pravljica o ostarelem kralju in marelici
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A
Preberite portret avtorja- KLIK NA SLIKO!