MAJSKI DAN 

Maj gre proti koncu, 
nisem še nič napisal, 
nič še ne vre v loncu, 
obraz se mi bo skisal. 
Kje majske so ljubezni, 
nedavno so cvetele, 
daj, maj, hitro se strezni, 
da bodo oživele. 
Spomni se vseh, ki so minile, 
v lepem naj bodo spominu. 
Čeprav srce so nehote ranile, 
o njih govori le ob dobrem vinu. 
Ko od ljubezni si pijan, 
živiš v oblakih, ne na zemlji, 
kar dolg naj bo ta majski dan, 
kozarček spij, malo zadremlji. 

NAŠ NONO

Naš nono je bil en dober človek, 
ni bil Primorec po rojstvu, bil Prlek je pravi, 
ma, je bil pravi nono, tudi po postavi, 
prvi mi je javil, da sem postal dedek. 

In da on ne bo dedek, da bo nono, 
kaj je drugega hotela njegova žena, 
tudi ona je postala nona, ne babica, 
boljše goveje juhe ni kuhala nobena. 

Ko smo po južni sedli na terasi, 
se nono previdno zmeraj je oglasil, 
kaj bomo en glaž malvazije popili, 
da ne bomo suha grla dobili. 

Eeeeee, je zategnil, tisto je bilo pravo, 
ko smo imeli še prvomajsko zabavo, 
ko sindikat je še vse financiral, 
jedačo, pijačo si lahko izbiral. 

Ni dolgo tega, kar v grobu počiva, 
z ženo še tam se za roke držita, 
združena v večni ljubezni živita, 
duh vajin z nami je, kot da sta živa. 

SANJE O MORJU 

Jutranja kava. Balkon. 
Pokošene trave dišijo, 
julij se avgustu primika, 
poletje bo šlo, jutra govorijo. 
Nebo z drobnimi jagenjčki 
spominja na skodrano morje. 
Hrup z obvoznice na tenko 
reže mir. Kos več ne poje, 
svatovanje je že minilo. 
Tebi dekle je sonce pobelilo lase, 
rjavo kožo je morje osolilo, 
jaz na celini ostajam v belini, 
le spomin se vrača v tiste čase. 
Skodelica s kavo sedaj je že prazna, 
nič se zgodilo ni, le solza ni lažna.