Bedniki vržejo svojo bedo nate in odpeketajo, hvala bogu!,
misleč za trenutek, da so veliki,
a v sebi vsakdo dobro vé, kdo je in ob kakšni priložnosti.
Bedniki, bedniki – drugega ni za reči!
Če ostaneš pri življenju …
Če ostaneš v resnici …
Ko se rane zaprejo,
bo konec še dalj.
Enkrat pač pustiš, naj bo. Veter piha zunaj.
Z vsakim korakom je manj peketanja.
Krompir se peče in diši, pa rožmarin …
Pesmi o ljubeznih ne umrejo kar tako –
ker malo še probaš živeti,
tempelj, ruševina, za sreče in za vse …
A ne gre brez odpuščanja.
Edini dovolj velik prostor je.
Eva Kovač
O avtorici
Zadnji članki v Spletnem času
Pesniku iz hladne hiše, Eva Kovač
25/02/2024
Bedniki vržejo svojo bedo nate in odpeketajo, hvala bogu!, misleč za trenutek, da so veliki, a v sebi vsakdo dobro vé, kdo
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Vesoljščice 4
21/11/2024
Vesoljščice 3
17/11/2024
Zadnji krog, Franjo Frančič
12/11/2024
Vesoljščice 2, Ksenija Zmagaj
12/11/2024
Ne povej nikomur, Franjo Frančič
04/11/2024