opoldne zviješ roke
da jih pod večer
razprostreš
čez polja rži
in rožno valuješ
mednje
z vso bitjo
kasneje
preideš v strnišče
požeta
se umakneš
v koščici svojih dlani
nato
dolgo ječijo
zapahi
duše
Lidija Polak
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Pehtra baba, Klavdija KIA Zbičajnik
06/03/2026
Povodni mož, Klavdija KIA Zbičajnik
01/03/2026
Pesmi, Lidija Polak
24/02/2026
V stanovanje sva se preselila, Lidija Polak
24/02/2026
Uvid, Klavdija KIA Zbičajnik
12/02/2026

