opoldne zviješ roke
da jih pod večer
razprostreš
čez polja rži
in rožno valuješ
mednje
z vso bitjo
kasneje
preideš v strnišče
požeta
se umakneš
v koščici svojih dlani
nato
dolgo ječijo
zapahi
duše
Lidija Polak
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Vesoljščice 4
21/11/2024
Vesoljščice 3
17/11/2024
Zadnji krog, Franjo Frančič
12/11/2024
Vesoljščice 2, Ksenija Zmagaj
12/11/2024
Ne povej nikomur, Franjo Frančič
04/11/2024