

opoldne zviješ roke
da jih pod večer
razprostreš
čez polja rži
in rožno valuješ
mednje
z vso bitjo
kasneje
preideš v strnišče
požeta
se umakneš
v koščici svojih dlani
nato
dolgo ječijo
zapahi
duše
Lidija Polak
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
V koga ali kaj moraš verjeti, Ksenija Zmagaj
17/05/2025
Trave, Vesna Šare
17/05/2025
Zlogi, Vanja Čibej
16/05/2025