(Iz pesniške zbirke Na vsakem listu strup iz leta 2016) Tiste dni Tiste dnisva izmaknila zvezde nočem,odpela lunoin s seboj vzela sonce. Ko sva sveže stopala čez mostin so se prsti preštevali v dlaneh,je bila v naju. Ujetamed ples metuljevin kačjih pastirjev,med cvetje in travo in roso,sva z očmi govorila o njej. Lidija Polak O…
Morala bi napisati vsaj še eno pesem, ali pa bi morala skočiti v jezero, mu s sunkovitimi zamahi skodrati trdo gladino, nato pa si spočiti na ramenih vode mehka kot vdih, ki vstopi pod gladino svojega strahu. Morala bi odložiti trpkost jedra med granitne kocke in jo pohoditi, tako dolgo teptati po njej, da bi postala nična, jo vstaviti v časovni stroj, da…
Tudi v tvoje dlani še kdaj pade moj dež. Iz mojih oči. Ali pa je iz mnoštva mojih oblakov? Davno je že, kar sem jih posejala. Še veš, ko sva prvič zaslutila tisto žalost? Takrat se je packa vselila. Z vso svojo navlako. Kljub temu, da sva pogledala proč. Kljub temu, sva začela bežati. A…
Ko mesto ugaša luči, se ljudje razsujejo po ulicah kot jabolka iz košar, da pregnetejo pločnike v hitenje. Nihče ne stoji, nihče ne sedi, vsi tečejo kot tekoče stopnice. Nekdo izpušča ptice, ujete v njegovo noč, da nad kopreno novembra oblikujejo prve snežinke. Da bi zima zdrsnila v marec mirneje, kot to zmorejo decembrske lučke. Jaz…
opoldne zviješ roke da jih pod večer razprostreš čez polja rži in rožno valuješ mednje z vso bitjo kasneje preideš v strnišče požeta se umakneš v koščici svojih dlani nato dolgo ječijo zapahi duše Lidija Polak O avtorici Lidija Polak
JUNIJ 2023 Tokrat se oglašam malo drugače, ne s hribov, ampak s prelepega Paga. Da je lep sem videla že po posnetkih. Da pa je tako očarljivo kontrasten, sem spoznala šele tam. Vsak dan sem resnično uživala v barvah tega dela otoka. Kamen in morje. Trdo in mehko. Trud in lagodje. Vsaj poleti. Čez zimo…
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. Uganka Na štoru sedi, se kislo drži. Mogoče ga zebe ali pa ga lulat tišči. Radovedna Buba sprašuje … Ali si uganil? Če se ne moreš domisliti odgovora, pa poglej, kaj vidiš na zgornji fotografiji? Ali je snežak? Tak mali majceni malček, kot si morda ti? Seveda, snežak je…
Govorila je pticam in travam. Med njimi iskram ujetih v kapljicah rose, krošnjam dreves, ki so izgubljale liste. Nanje je kdaj zapisala svoje misli. Povedali so, slišali so, ob dopoldnevih, ali pa kak drug čas, ko je srkala čaj, da se je dvigovala skrivnostna meglica čez vas. Govorila jim je o ljudeh, ki so se ustavili, ki so v njen vrt zasadili…
V preteklem letu, v decembru 2021 je izšla moja druga pesniška zbirka.Dr. David Bedrač, ki mi je pomagal pri njenem nastanku, na začetku spremne besede pravi: Branje Lidijinih pesmi sem v prvem zamahu doživel kot sprehod po pokrajini pesmi, ki rastejo iz tal, ki se skrivajo pod zemljo, ki visijo z dreves, ki priplavajo s…
Konec oktobra; pozno popoldne, v nekem jesenskem gozdu zavitem v meglo, na poti na lokalni hribček … je bila čarobna atmosfera. Tako, kot se za čarobni Volinjak tudi spodobi. Za ogled galerije klik na fotografijo! Lidija Polak
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
