opoldne zviješ roke
da jih pod večer
razprostreš
čez polja rži
in rožno valuješ
mednje
z vso bitjo
kasneje
preideš v strnišče
požeta
se umakneš
v koščici svojih dlani
nato
dolgo ječijo
zapahi
duše
Lidija Polak
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Tebi, Vanja Čibej
30/05/2026
Oko na strehi, Klavdija KIA Zbičajnik
28/05/2026
Nirvana, Klavdija KIA Zbičajnik
15/05/2026
Kastanjete, Klavdija KIA Zbičajnik
11/05/2026

