opoldne zviješ roke
da jih pod večer
razprostreš
čez polja rži
in rožno valuješ
mednje
z vso bitjo
kasneje
preideš v strnišče
požeta
se umakneš
v koščici svojih dlani
nato
dolgo ječijo
zapahi
duše
Lidija Polak
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
P kot Pika, Klavdija KIA Zbičajnik
09/07/2026
Hrib ima oči, Lilijana Homovec
06/07/2026
Ker te ni, Lilijana Homovec
04/07/2026
Sanjati, Marica Androjna
28/06/2026
Ljubezen, Marica Androjna
28/06/2026

