opoldne zviješ roke
da jih pod večer
razprostreš
čez polja rži
in rožno valuješ
mednje
z vso bitjo
kasneje
preideš v strnišče
požeta
se umakneš
v koščici svojih dlani
nato
dolgo ječijo
zapahi
duše
Lidija Polak
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Molk je zlato, Lilijana Homovec
04/10/2026
Nazaj v sedanjost, Lilijana Homovec
18/09/2026
Urša Cerar: Budnica in Vračevska
09/09/2026
Naj dežuje, Lilijana Homovec
23/08/2026

