Živio!  Oksimoron (gr. oxýmōron: oxys = oster + moros = top) je stavčna besedna figura (posebna vrsta antiteze) v kateri se združujejo dva izključujoča pojma. (Antonim je beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede). Z njimi dosežemo posebne učinke in slikovit jezik.  Primeri oksimoronov: glasna tišina, topel led, živi fosil, temna svetloba, bistroumni…

Živio! Umetniško delo je sporočilo, ki naj bi zadelo naša čustva. Umetniško delo nas lahko gane, vzburi, morda šokira, na prijeten ali manj prijeten način. Lahko v nas vzbudijo odpor ali celo gnus, žalost, veselje, zanesenost … Niz estetskih občutij, ki jih občutimo ob branju, so naše čustvene reakcije. Poskušajmo danes malo dramatizirati. Omislimo si…

Živio! V Sloveniji smo na včerajšnji dan praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Ta dan obeležuje razglasitev izidov plebiscita 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev),…

Živio! Čas okoli božiča ima kar nekaj prostih dni in je kot nalašč za vaje. Eden od najboljših načinov učenja pisanja so prav vaje. Nekateri med vami jih že nekaj časa delate, jih pridno shranjujete v zvezek ali mapo in se vedno znova vračate k njim. Morda je današnji dan, ko ste skupaj s svojo…

Živio! Najprej vam želim prijetne in mirne božične praznike. Morda so kot nalašč primerni za pisanje. Eden od gradnikov pisanja je tudi motiv. Motivi so hipotetični konstrukti, ki jih uporabljamo, da pojasnimo, zakaj ljudje počnejo, kar počnejo. Motiv je tisto, kar pozove osebo, ki deluje na določen način ali vsaj razvije naklon za posebno vedenje….

Živio! Akademsko pravilo trdi, da je za dobre like značilna ena, prevladujoča poteza. Mnogi se s tem ne strinjamo. Pogosto druge lastnosti odločilno vplivajo na (ne)dejanja lika in so pogosto v nasprotju s prvo, prevladujočo lastnostjo. Prav iz tega nasprotja izvira vsa strast in kompleksnost lika, ki ga žene v določena, bolj ali manj usodna…

Živio!  Še vedno smo pri liku. Ta teden je teden spoznavanja sestavnega dela, ali koščka, ki tvori prozno delo, to je karakterizacija in dejanski lik v zgodbi. Spoznali smo, da osrednji lik ustvarimo tako, da kopičimo o njem dejstva, pri tem upoštevamo njegova ravnanja (spol, starost, fizične značilnosti, obnašanje …). Slednje so kratko in malo…

Živio!  Če še nismo zapadli v evforično pričakovanje bližajočih praznikov, je konec leta čas, ko delamo obračun s samim seboj in si obljubljamo, da bomo v novem prihajajočem letu počeli, storili, kar smo že zdavnaj želeli, ali nehali z neproduktivnimi, celo s škodljivimi navadami. Prehod v novo leto je čas, ki nas navdaja z upanjem….

Živio!  Veliko smo že pisali o likih, vendar ne bo nič narobe, če pišemo še malo. Osrednji lik ni vedno samo človek, lahko je tudi žival, ali pa predmet, pojav, narava … Predvsem v pravljicah, basnih in mladinski književnosti se pojavljajo liki, ki niso ljudje. Danes razmislimo o rečeh, ki niso ljudje.  Pišimo z veseljem…

Živio!  V teoriji poznamo več tipičnih skupin likov. Glavnemu, ki je obenem dejavni lik, rečemo protagonist, stranskemu liku, tistemu, ki mu nasprotuje, pa antagonist. Osebe velikokrat imenujemo, posebno v dramatiki, kar ‘značaj’ ali ‘karakter’. Dober in močan značaj v literarnem besedilu ni isto kar je v navadni govorici, kar pomeni, da ni nujno moralno pozitivna…