Živio!  Nadaljujmo z rodilnikom (genitiv*).  * Če na kratko povzamem: latinski slovnični izraz casus genetivus je napačno kalkiran** po grškem ptósis geniké »rodilnik«, kot da bi se pridevnik genikós nanašal na génos v pomenu »rojstvo«. V grškem slovničnem izrazu je namreč podstava génos mišljena v pomenu »izvor, rod, pleme, vrsta« in kaže na pogosto prilastkovno…

Živio!  Zdaj pa bodo sledile vprašalnice iz sklonov. V spletnem časopisu Spletni čas objavljamo intervjuje zanimivih osebnosti, ki jim postavimo šest vprašalnic za sklone, na katere potem pisno odgovori. Odgovori se zelo razlikujejo med seboj, vsi pa so po svoji vsebini izvirni. Namen intervjuja je osebna predstavitev, lahko pa jo, v našem primeru, jemljemo kot…

Živio!  Še čisto malo o slovničnih lastnosti besed in potem bomo kratek poletni seminar slovnice počasi zaključili. Besede imajo naslednje lastnosti: slovnični spol (glede na naravni spol živih bitij, ni pa nujno) – določimo ga samostalniku, zaimku in pridevniku; v slovenščini poznamo moški, ženski in srednji spol, slovnično število – izraža količino nečesa (eno jabolko,…

Živio!  Na hitro ponovimo snov, ki smo jo obdelovali že v osnovni šoli in kasneje v srednji. Besedje proučujemo kot skupine slovnično sorodnih besed, ki jih imenujemo besedne vrste. Slovensko jezikoslovje pozna naslednje besedne vrste: samostalnik – poimenuje dejanskost (hiša, Celje, ona, nihče …),glagol – poroča o dejanjih, dogajanjih, stanjih (hoditi, grmeti, jesti …),pridevnik –…

Živio!  Tako beseda kot tudi leksem ne predstavljata najmanjšo izrazno-pomenonosno obliko v jeziku, pač pa jo sestavljajo od nje krajše in nedeljive enote, ki so same po sebi prav tako pomenonosne. Imenujejo se morfemi, njihovo izrazno pojavnost pa morfe. Na primer morf ‘pe-‘ predstavlja morfenski pomen (= ‘nekaj v zvezi s petjem’). Pišimo z veseljem…

Živio!  Leksem je lahko beseda, besedna zveza, tudi okrajšava ali simbol in predstavlja povezavo jezika z dejanskostjo. Je nosilec pomena, abstraktnega skupka lastnosti, ki ubesedi pomen oz. dejanskost. Leksem ima svojo izrazno obliko, sestavlja jo nabor glasov oz. črk in vsebuje sama v sebi pomen oz. vsebino. Lahko je enobesedni leksem ali večbesedni (npr. pralni…

Živio!  Beseda je relativno samostojna prvina jezika, iz besed nastajajo višje jezikovne ravni kot je stavek, poved, besedilo. Toda beseda ni osnovna poimenovalna enota, saj obstajajo tudi večbesedni nizi (npr. pralni stroj). Takim enotam je bolje reči leksem. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Pegaz, simbol poezije in vir inspiracije. Pišemo 10…

Živio!  Govorjeno obliko zapisujemo in pri tem uporabljamo pisna znamenja (grafeme). Pri tem slušno podobo spreminjamo v vidno, besedne pomene lahko nadomestimo s številkami, simboli, kraticami ter uporabljamo ločila, ki opozarjajo na sporočanjske jezikovne prvine. Način, kako kaj zapišemo s pisnimi znamenji, je za jezik dogovorjen z njegovim pravopisom. Pišimo z veseljem in s strastjo…

Živio!  Glasove, ki imajo razločevalni pomen, imenujemo fonemi. Kot primer sta primerna glagola peti in piti, ki se razlikujeta le v samoglasnikih e in i. Glasova sama po sebi ne predstavljata ničesar, v besedi pa opravljata pomensko razločevalno vlogo. Seveda se lahko izgovorjava od govorca do govorca razlikuje po barvi, dolžini, glasnosti, pa njegove fonološke…

Živio!  Pri ritmičnosti jezika je pomembna tudi izmenjava artikulacijske odprtosti kot tudi trajanje in jakost posameznega zloga. Govor je o besednem naglasu, pri katerem se središče glasovno okrepi. Najpogosteje je naglašen en sam zlog (v večzložni besedi), izjemoma jih je lahko več (nàjbòlj), obstajajo pa tudi besede breznaglasnice (skozi …). Pišimo z veseljem in s…