Živio!  Dopolnjevalna poved dodaja podatke o vzroku nastanka stanja/dejanja.  Primer: Ostala je še en dan v mestu. Ko je prišla na letališče, je ugotovila, da je v hotelu pozabila potni list.  Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Večji del življenja je preživel v tujini. Pišemo 10 do 20 minut. Ne veš kako…

Živio!  Povezanost besedila dosežemo z dopolnjevalno povedjo, ki dodaja podatke o spremembah teme v času.  Primer: Prišli so iz gledališča. Za mizo v lokalu so debatirali o zanimivi predstavi mladega režiserja T.  Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Skrušeno se je sesedla na stol. Pišemo 10 do 20 minut. Ne veš kako…

Živio!  Koherenco ali povezanost besedila dosežemo s pomenskimi razmerji. Glede na to, s katerim podatkom druga/dopolnjevalna poved dopolnjuje začetno/osnovno poved, ločimo več vrst pomenskih razmerij med povedmi (časovno, vzročno, posledično, namerno, pogojno, protivno, pojasnjevalno, sklepalno, naštevalno). Pri pripovedovanju prevladuje časovno, vzročno in posledično pomensko razmerje. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Obljubljam,…

Živio!  Kohezijo besedila dosežemo s slovničnimi sredstvi, s katerimi dosežemo povezanost besedila, z navezovanjem (anaforičnost) in napovedovanjem (kataforičnost). Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Tu sem, da bi se čudil. (Goethe) Pišemo 10 do 20 minut. Ne veš kako začeti? Preberi uvodno objavo Nazaj na Spletni čas

Živio!  Besedilo, ki ga pripovedujemo, mora biti smiselno, da prepoznamo tematiko in namen, kohezivno – povezovalno, sovisno in koherentno – zaokroženo v neko celoto. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Barabini vseh vrst vlamljajo in kradejo kot srake. Pišemo 10 do 20 minut. Ne veš kako začeti? Preberi uvodno objavo Nazaj na…

Živio!  Pri pripovedovanju običajno uporabljamo preteklik ali dramatični sedanjik. Besedilo tvorimo lahko po časovnem ali vzročnem poteku stvarnosti: vzrok – posledica – vzrok. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: Novinar mu je še enkrat zagotovil, da ni prav nobenega vzroka, da bi ga bilo strah. In ko se je na obzorju prikazalo…

Živio!  Pri pripovedovanju so stavki daljši, bogatejši, uporabljamo priredja in podredja in poskrbimo, da s primernim slogovnim postopkom razgibamo besedilo. Živahnost besedila dosežemo s sopomenskimi besedami, prispodobami in z ekspresivnimi izrazi. Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: 686 Pravijo, da “Čas blaži” –A ni blažil, še nikdar –Trpljenje pravo okrepiSe z leti,…

Živio!  Ko pripovedujemo, uporabljamo tudi druge slogovne postopke, tako da opisujemo, lahko pa tudi razlagamo. Pripovedovalec piše o stvarnosti skozi neko časovno zaporedje dogodkov, ki se lahko vrstijo kronološko, v časovnih preskokih ali retrospektivno (gledanje iz kasnejše perspektive). Pri tem mora paziti, da so preskoki vsebinsko povezani in da povedi delujejo celovito. Pišimo z veseljem…

Živio!  V besedilu, ki ga pišemo, pripovedujemo. Pripovedovanje je seznanjanje bralca z razvojem pojavov. Pisec se lahko omeji na dejanske okoliščine stvarnosti, tako da objektivno pripoveduje, lahko pa poudari svoja čustva, tako da subjektivno pripoveduje. Kateri način boste izbrali pri današnji temi? Pišimo z veseljem in s strastjo 🙂 Tema dneva: “Kaj hočeš? Hočeš uničiti…