• |

    V stanovanje sva se preselila, Lidija Polak

    V stanovanje sva se preselila sredi novembrskih vetrov. (Aleš Šteger) Lahko bi kričala. Med vso navlako listov, ki sem jih nosila s sabo, sem premetavala črke in urejevala besedila, da bi bilo urejeno. Kako pretočiti toliko preteklosti med nove platnice? A sem molčala. Njemu ni bilo ničesar jasno. Nič ni vedel o vselitvi. Pasivno se…

  • | |

    (untitled), S.H.

    ** (v angleščini, avtorsko delo)  I just wanted everything to stop. The pain. The noise. Me.  To stop breathing and let the darkness take me into its silent embrace.  Finally, I mustered the courage to go through with it. It’s done now.  What a relief. I feel so at peace.  But apparently, even here, silence isn’t part of the deal. …

  • | |

    Slovenija včeraj, danes, jutri, Ksenija Zmagaj

    📚  Žanr Besedilo je po tonu in slogu esej – izrazito osebna refleksija o slovenski družbi, državi in identiteti. Ni čista publicistika, ker ni faktografsko, ampak bolj refleksivna, retorična črtica / esejistična kolumna. Kratek uvod V nadaljevanju objavljamo razmišljanje Ksenije Zmagaj o Sloveniji včeraj, danes in jutri. Avtorica skozi osebno refleksijo odpira vprašanja narodne samopodobe,…

  • |

    Mir brez tebe

    Dialogi Nekje med vrsticami, tam kjer se pogovori zatikajo in v zraku visi tisti stari znani posmeh, sta se srečala znanca. On, kakršen pač je – z usti hitrejšimi od misli, s peresom, ki seka kot britvica. In ona, ki ne pozabi, a zna molčati z nasmeškom. “Tvoj um ni oster, ker iščeš resnico,” je…

  • |

    Tebi, draga Emy, Ksenija Zmagaj

    16.7.2024 Draga moja Emy, ki si danes obupana, nesrečna, sama, strta od gorja in bolečine, od bolesti, od trpljenja, od neizmerne žalosti! Pišem ti pismo, ker vem, kako zelo lahko ta Svet in to življenje tudi boli. Boli do samih korenin, da krvavi duša, da sreča otrplo otopi od bridkosti. Pišem ti, ker vem, ker sem,…

  • |

    Malo bolj šaljiva zgodba

    Malo bolj šaljiva zgodba Andrej je takole pripovedoval:”Minilo je skoraj 20 let, kar se je v bližini naše hiše smrtno ponesrečil Krivčev Janez, naš sosed. S traktorjem je zapeljal v brežino in se prevrnil na cesto. Pri padcu je z glavo udaril ob cestni tlak, da je zaradi možganske krvavitve čez nekaj dni v bolnišnici…

  • |

    Istra, imej me rada 2, Franjo Frančič

    Čarovniška pokrajina nikoli ne spi, trsi kot vojaki čuvajo ciprese, ki prebadajo modrino neba, starodavne oljke, grčate in mogočne sanjajo stoletne sanje, v dolini stare solinarske hiše brez streh ob jutrih plavajo na čipkah valov, posadiš drevo, poljubiš otroka, ki ti je zaspal v naročju; srce ta osamljeni lovec pa počiva.  Gnezdišča pod zavihki karminastih…

  • |

    Nekoč nekje, Ksenija Zmagaj

    Nekoč nekje so živela bitja v miru in sožitju, navidezno zadovoljna s sabo in s svojim življenjem. A primerilo se je, da se je med njimi začela razraščati in širiti čudna zalega uši, gnid in podobnih zajedavcev. Bitja so se čudila in čudila in se osuplo spraševala, od kod se je vzela. Gotovo je bila…

  • |

    Dnevna razmišljanja 2, Peter Šuler

    14.1.2021 Živ sem Svobodno diham, vidim, jem, pijem, hodim, razmišljam. Svobodno se odločam. Odločil sem se za dobro. Vse to pomeni, da sem živ. Dobil sem dar življenja, to ni nekaj samoumevnega, to je najdragocenejše, kar lahko dobiš. Vesel sem, da sem živ še bolj pa, da sem zdrav, kajti če si zdrav lahko kvalitetno…