Istra, imej me rada 2, Franjo Frančič

Čarovniška pokrajina nikoli ne spi, trsi kot vojaki čuvajo ciprese, ki prebadajo modrino neba, starodavne oljke, grčate in mogočne sanjajo stoletne sanje, v dolini stare solinarske hiše brez streh ob jutrih plavajo na čipkah valov, posadiš drevo, poljubiš otroka, ki ti je zaspal v naročju; srce ta osamljeni lovec pa počiva. 

Gnezdišča pod zavihki karminastih streh čakajo na lastovke, tiho, tiho pada dež na razpokane ustnice zemlje, otrok se čudi morju, sem in tja bel val kot ti, malo drugačen, ko odpluje, enak, ko pristane: Istra, imej me rada.

Franjo, Frančič, Priredbe po starih zapisih in pripovedovanjih

ISTRSKA LJUBEZEN

– Kupil ti bom prstan, draga Anka moja! 

– Kaj bo meni prstan zlat brez tebe, dragi moj? 

– Kupil ti bom svilnate obleke, draga Anka moja! 

– Kaj bo meni svila brez tebe, dragi moj? 

– Stesal ti bom kažun, draga Anka moja! 

– Kaj bo meni kažun brez tebe, dragi moj? 

– Dal ti bom vsega, zlato moje, kar ti srce poželi, draga Anka moja! 

– Kaj bo meni bogastvo vsega sveta brez tebe, dragi moj? 

– V svet moram, draga Anka moja, revna naša je zemlja! 

– Kaj bom reva sama, brez tebe, ljubezen moja? 

Franjo Frančič (1958)
pisatelj, dramatik, prevajalec, živi in ustvarja v Istri 

Joca Jamšek (1963)
grafična in unikatna oblikovalka, glasbenica 

Več njegovih besedil v Spletnem času

Preberite portret avtorja- KLIK NA SLIKO!

Deli z drugimi

kultno

Zeleno, ki te hočem zeleno

sledi nam

facebook

twitter

instagram

Mi pišemo

OLYMPUS DIGITAL CAMERA