DariloNe skreni s poti!Ljubi me, ne ljubi me, ljubi me. Ne ljubi me, ljubi me, ne ljubi me. Ali me ljubi?Ne. Ne ljubi te! Ja, pa me! Ljubi me, ljubi me ljubi me. Zakaj bi te ljubil?Tvoja luč je pošla,prosim te, piši raje v temi. Eh, luč je pošla, ampak: A veš, da je to…
Enostavno Ja, pa ni vse tako enostavno, kot se na prvo žogico zdi. Ni eho, ni eko, morda bi lahko bil ego, tak ehoistični neeko ego. Donijo zvonovi, donijo ves čas, če le jih poganja le teža telesa. Pa smo doživeli, tu v bližini, popolni e(no)stavni – mrk. Sonce ni ugasnilo, le nismo ga več…
Včasih me ima, da bi, kljub svoji samokontroli – ki me stane vsakič novo odvisnost – zabrisala kozarec v steno – tako neumno nemočna se počutim v tem K-svetu. Samo kopičim jih – odvisnosti in število K-jev. In potem najdem novo zabavo in iščem vse izpeljanke na K-je morda izpeljem K-kšno novo pesem ni mi treba biti nekdo na M ali na T…
ČlovekČlovek je zver! – v vseh pogledih.Veliko je dobrih ljudi, toda – dovolj je le peščica takih, ki se skrivajo pod krinko človekoljubja. Morda bi morala na romanje v Rimin se pokloniti idejamnekoga, ki ležipod izčiščenem belim kamnom v cerkvi Marije Snežne in poiskati nekoga, da mu izmijemin poljubim noge, skoraj tako,kot je počel on…
Candra Ja. O candrah sem pisala. Veliko. Pa še vedno ne dovolj. Končno — nov motiv. Mimogrede, se oglasi glas. Neznan. Znani. Tiho pripoveduje. O modricah. O make-upu. O candrah. “Naj bo prekleta candra!” porečejo moški, ki to niso. Cepivo. Treba bi ga bilo iznajti. Za cundre. Da jih ne bi onegavili po svetu. Ne…
slišala sem jo ko je zrastel njen dan znova in znova kot da se včerajšnji ni končal enake barve in vonja isti zidovi so se pretakali skozi njene roke in vedno se ji je zgodilo preveč dela za premalo ur slišala sem jo ko je pogledala k meni če spim ali so me zbudila premikanja žličke v lončku brez kave…
PRODANI Sem misel, sem čas,sem svileni šal za čas,za čas, ki nam kaže obraz. Od kruha do upapocestna slepota močiponuja kelihe strupa,se valja v obilju sramu,ko ceneno in plehkoprodaja laž za lažjo,da človek človeka boli. Da od žalosti videti ni,ne ceste ne steze in ne potido njive očeta, do deda oči,ker doma več ni, kot je bil,le spomin…
Ko se besede prepletejo v tkivo občutkov, nastane pesem. In ko pesem zadrhti v svoji polnosti, nastane zbirka – prostor, kjer se duša dotika sveta. Filomena, druga pesniška zbirka Ksenije Zmagaj, je prav tak prostor: intimen, a brezmejen, nežen in hkrati silovit. V teh verzih se odpira svet ljubezni, sanj in bivanjskih utripov, ki presegajo…
(Iz pesniške zbirke Na vsakem listu strup iz leta 2016) Tiste dni Tiste dnisva izmaknila zvezde nočem,odpela lunoin s seboj vzela sonce. Ko sva sveže stopala čez mostin so se prsti preštevali v dlaneh,je bila v naju. Ujetamed ples metuljevin kačjih pastirjev,med cvetje in travo in roso,sva z očmi govorila o njej. Lidija Polak O…
Somrak bogov Ko noč raztrga zvezdni svod,in padli bogovi v prah tonejo,se veter zgodb razsuje v hlad,njihova imena v temo zbledijo. Iz zlatih dvorov ostane dim,iz sanj cesarjev pepel viharja,troni razpokajo v tihem kriku,ko čas jih v pozabo razkraja. Grom po nebu še zadnjič pljuskne,ognji svetega mesta ugasnejo,njihova moč v odmevu zamre,samo kamni še zgodbe…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
