Povprečna plača, ki je večina zaposlenih ne prejema 

Ko statistika objavi podatek o povprečni plači, se številka hitro znajde v naslovih. Maja 2026 je povprečna mesečna plača zaposlenih pri pravnih osebah v Sloveniji znašala 2.682,36 evra bruto oziroma 1.680,80 evra neto. Marsikdo ob takšnem podatku pogleda svoj plačilni list in se vpraša, kje so vsi ti zaposleni, ki prejemajo toliko. 

Odgovor se skriva nekoliko nižje v isti statistični objavi: skoraj 65 odstotkov zaposlenih je prejelo bruto plačo, nižjo od povprečne. Povprečna plača torej ni plača običajnega zaposlenega. Je matematični rezultat, ki ga navzgor potegnejo višji prejemki manjšega dela ljudi. 

Povprečje ni sredina 

Pri plačah je zato pomembna tudi mediana. Ta pokaže znesek, od katerega je polovica zaposlenih prejela manj, polovica pa več. Maja je polovica zaposlenih pri pravnih osebah prejela manj kot 2.293 evrov bruto. Razlika med tem zneskom in povprečjem je skoraj 390 evrov.

To ne pomeni, da je statistični podatek napačen. Pomeni pa, da ga pogosto uporabljamo napačno.

Če bi v nekem podjetju devet zaposlenih prejemalo po 1.500 evrov, direktor pa 6.000 evrov, bi bila povprečna plača 1.950 evrov. Izračun bi bil povsem pravilen, vendar bi precej slabo opisoval življenje devetih od desetih zaposlenih. Enako se, le na bistveno večji ravni, dogaja pri državnem povprečju.

Podatek, da povprečna plača raste, zato še ne pomeni, da se življenjski položaj večine izboljšuje v enaki meri.

Razlike, skrite v eni številki

Med posameznimi dejavnostmi so razlike velike. Najvišje povprečne plače so maja prejeli zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter na področju telekomunikacij, računalniškega programiranja in drugih informacijskih storitev. V teh dejavnostih je povprečna neto plača presegla 2.100 evrov.

Na drugem koncu so bile nastanitvene in gostinske dejavnosti ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kjer je povprečna neto plača znašala približno 1.300 evrov.

Toda prav v gostinstvu, čiščenju, oskrbi, trgovini in številnih drugih slabše plačanih dejavnostih ljudje opravljajo delo, brez katerega vsakdanje življenje ne bi delovalo. Njihovo delo postane najbolj opazno šele takrat, ko ga nihče več ne opravi: ko ni natakarja, čistilke, prodajalke, negovalca ali dostavljavca.

Družbena vrednost dela in njegova cena na trgu očitno nista isto.

Plača raste, občutek varnosti pa ne nujno

V primerjavi z majem 2025 je bila povprečna neto plača nominalno višja za 5,6 odstotka, ob upoštevanju rasti cen pa realno za 1,9 odstotka. To pomeni, da so plače v povprečju vendarle nekoliko prehitele podražitve.

Toda tudi realna rast je povprečje. Ne pove, komu je plača zrasla, koliko zaposlenih je ostalo skoraj na istem in koliko gospodinjstev večino prejemkov še vedno porabi za stanovanje, hrano, energijo in prevoz.

Človek namreč ne živi od odstotka realne rasti, temveč od zneska, ki mu po plačilu nujnih stroškov ostane na računu. Dve osebi z enakim dohodkom sta lahko v povsem različnih položajih: ena živi v lastnem stanovanju blizu delovnega mesta, druga plačuje najemnino in se vsak dan vozi več deset kilometrov. Statistika njuno plačo vidi enako, njuno življenje pa je zelo različno.

Kdo se prepozna v povprečju?

Povprečna plača je uporaben kazalnik za spremljanje dolgoročnih gibanj, primerjavo dejavnosti in izračun številnih drugih ekonomskih podatkov. Težava nastane, ko jo začnemo predstavljati kot plačo, ki naj bi jo prejemal nekakšen povprečen Slovenec.

Takšnega zaposlenega v resnici ni.

Obstajajo ljudje z minimalno plačo, ljudje z dodatki za nočno in nedeljsko delo, zaposleni za določen čas, delavci s skrajšanim delovnim časom, visoko plačani strokovnjaki, zaposleni v javnem sektorju in tisti, katerih dohodek je odvisen od sezone. Vsi se znajdejo v skupnem izračunu, njihovi položaji pa so med seboj komaj primerljivi.

Zato bi morali ob vsaki objavi povprečne plače vprašati še nekaj drugega: kolikšna je mediana, koliko zaposlenih ostaja blizu minimalne plače, kakšne so razlike med dejavnostmi in koliko denarja ljudem dejansko ostane po osnovnih življenjskih stroških.

Šele takrat številka dobi človeški obraz.

Povprečna plača ni laž. Je pa nepopolna resnica, če ob njej zamolčimo, da je večina zaposlenih ne prejema.

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije – Plače zaposlenih pri pravnih osebah, maj 2026.