Marica Androjna je svojo pesem oblikovala kot akrostih, v katerem začetne črke verzov sestavijo besedo LJUBEZEN. Izbrana oblika ni zgolj formalna igra, temveč postane nosilka osrednjega sporočila: ljubezen ni le beseda, ampak dejanje, pozornost in pripravljenost storiti nekaj dobrega za drugega.

Pesem odlikuje preprost, neposreden izraz, ki se zavestno izogiba zapletenim metaforam. Namesto njih avtorica gradi na toplini, optimizmu in univerzalnosti, zato je pesem blizu širokemu krogu bralcev. Posebej izstopa misel, da je ljubezen lažje pokazati z dejanji kakor zgolj izgovoriti – misel, ki pesmi daje etično razsežnost.

Akrostih je nastal za literarni natečaj na temo ljubezni in lepo pokaže, kako lahko stroga pesniška oblika ostane dovolj odprta za osebno izpoved in iskreno življenjsko sporočilo.