Igra mladosti. Mama je zmešala vodo z navadno žajfo in v raztopino smo pomakali paličico, ki je imela na vrhu odprt krog. Nato smo izpihavali mehurčke. Pisane, rahle, barvne. Pihati je bilo treba z občutkom; nežno in vztrajno. Kaj se je zgodilo z mehurčki, ko smo jih lovili, verjetno veste. Razpočili so se na nas; na rokah, obrazu, telesu. Nekako tako je tudi v življenju. Dogodki, misli, čutenje- mehurčki; ostanejo na naši koži. In koža je; pravijo, prevodnik do notranjosti. In obratno; notranjost se projicira na našo zunanjost. Sklop vsega smo. V rubriki bom predstavila nekaj svojih prepletov; iz narave, hribov, poezije in fotografije.
– Lidija Polak –
Ko mesto ugaša luči, se ljudje razsujejo po ulicah kot jabolka iz košar, da pregnetejo pločnike v hitenje. Nihče ne stoji, nihče ne sedi, vsi tečejo kot tekoče stopnice. Nekdo izpušča ptice, da nad kopreno novembra oblikujejo prve snežinke. Da bi zima zdrsnila v marec mirneje, kot to zmorejo decembrske lučke. Jaz ne
BILO JE IN JELidija polak Bilo je in je – čas v dveh pogledih Fotografski cikel Lidije Polak (2017–2025) V
ROŽELidija polak Fotografija ne potrebuje besed. Tekoče govori zgodbo brez njih. Prikazuje, pojasnjuje, zastavlja ti vprašanja. Ko te enkrat osvoji
(Iz pesniške zbirke Na vsakem listu strup iz leta 2016) Tiste dni Tiste dnisva izmaknila zvezde nočem,odpela lunoin s seboj
O avtorici Lidija Polak je ustvarjalka, ki že skoraj od samega začetka soustvarja Spletni čas. Njene pesmi so odsev prefinjenega
Morala bi napisati vsaj še eno pesem, ali pa bi morala skočiti v jezero, mu s sunkovitimi zamahi skodrati trdo gladino, nato
Tudi v tvoje dlani še kdaj pade moj dež. Iz mojih oči. Ali pa je iz mnoštva mojih oblakov? Davno
Ko mesto ugaša luči, se ljudje razsujejo po ulicah kot jabolka iz košar, da pregnetejo pločnike v hitenje. Nihče ne stoji,
Čarobni gozd Lidija polak Fotografija ne potrebuje besed. Tekoče govori zgodbo brez njih. Prikazuje, pojasnjuje, zastavlja ti vprašanja. Ko te
ZAHVALA Ob deseti obletnici obstoja našega spletnega portala Spletni čas, ki je posvečen kulturi in umetnosti, bi se radi iskreno
opoldne zviješ roke da jih pod večer razprostreš čez polja rži in rožno valuješ mednje z vso bitjo kasneje preideš v strnišče požeta se umakneš v koščici svojih
JUNIJ 2023 Tokrat se oglašam malo drugače, ne s hribov, ampak s prelepega Paga. Da je lep sem videla že
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. Uganka Na štoru sedi, se kislo drži. Mogoče ga zebe ali pa ga lulat
Govorila je pticam in travam. Med njimi iskram ujetih v kapljicah rose, krošnjam dreves, ki so izgubljale liste. Nanje je kdaj zapisala
V preteklem letu, v decembru 2021 je izšla moja druga pesniška zbirka.Dr. David Bedrač, ki mi je pomagal pri njenem
Konec oktobra; pozno popoldne, v nekem jesenskem gozdu zavitem v meglo, na poti na lokalni hribček … je bila čarobna atmosfera. Tako,
… da si ptica da si pero poleg peresa listu papirja in tvoje besede režejo zrak kakor si želja ureže
RazstavaLidija Polak Fotografija ne potrebuje besed. Tekoče govori zgodbo brez njih. Prikazuje, pojasnjuje, zastavlja ti vprašanja. Ko te enkrat osvoji
– iz Matkovega kota foto zgodba Dolina, ki vedno prepriča z lepoto in odmaknjenostjo od živžava bolj obiskanih gora. Spomladi
in preproge resja. foto zgodba Koča leži nad Žerjavom, v pobočju Pogorevca. Hrib je najbolj znan zaradi bogatega rastišča avriklja,
foto zgodba Velikonočnice so v tem zgodnje pomladnemu času veliko kje omenjene. Zdaj je njihov čas cvetenja. To, da so
Današnja tema kreativnega pisanja me je nagovorila. lp, Lidija Pod stopnicami, ki se spustijo s stropa mansarde in vodijo nanj,
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
