NEKJE V NEKEM SRCU

Nekje v nekem srcu gori plamenček zate, 
naj ti v tej težki uri ublaži bolečine, 
kot bela snežinka naj nežno pade nate, 
upanje prinese, vse slabo tudi premine. 

Nekje v neki glavi v mislih si njegovih, 
dneve in noči preganjajo ga dvomi,
ve, da stojita na nasprotnih si bregovih
še zmeraj upa, da te bol ne zlomi.

Dolga leta ljubezen v tebi je živela,
v začetku burna, strastna, dih jemajoča, nato umirjena za mavrico je odletela. 

Ostajaš sama, večkrat le solza vroča,
ki polzi po licih ti družbo dela, 
verjemi, da izginila bo, ta bol pekoča. 


NI VEČ CVETOČIH ROŽ

Ni več cvetočih rož rdečih? 
Je tudi tvoja ovenela,
zaradi spominov vseh bolečih,
na pomlad bo spet zacvetela?

Ni mladih prsi več kipečih,
ki burile bi mojo domišljijo, 
ni ust polnih zob bleščečih,
rdečih lic, ki glasno se smejijo. 

Ostaja nekaj, kar se ne postara,
oči odsevajo duše tvoje lepoto,
ogledalo nje v ničemer me ne vara.

Pridi, pozabi na svojo samoto,
saj v druženju ne boš brez para,
lahko delila svojo boš dobroto.