Po pisani preprogi
zakotalim svoje
zeleno veselje,
v trenutkih ljubezni
sreča vzcveti
kakor makovo polje,
z lasmi si zastrem
pogled na sence,
v noči je svet
bleščeč kakor sonce.
*
Smolnata kaplja
v pritlikavost jutra
kane z zrcala
pravljične teme,
je noč dogradila
stopnišče do zvezd,
je v soncu utonil
zamaknjen pogled.
*
Zgovorna tišina
utripa skozi noč,
utrujeni veter
neti prepih,
s fotografije
vame cvetijo
smejoče oči,
čas je obstal
in nemo strmi.
*
Bom skozi okno
svojega nasmeha
kdaj segla do neba,
voščen pogled
drhtečega trenutka
briše sled solza,
na kolovratu želja
so rože iz papirja
in v rokah peresa
ptic, ki so odletele.
*
Danes je sreča
moje ime,
trava v šopih dehti,
življenje bo jutru
razprlo oči
in skozi zavese
bo vame stopilo
kot sij,
tihota je bog,
ki naj govori,
misel je seme,
ki naj vzkali.
*
Ne objemaj breze,
ki je ne poznaš,
da ji črnih rok
ne umažeš polt,
zmečkano jutro
nepozabljene noči
mi z nasmehom
bledim gleda v oči.
V meni joka
zapečaten dan,
ki ne bo nikoli odposlan.
Ksenija Zmagaj