saj me ne mika
v temo
in samoto
ob tej uri
ko ob cestah
na vzglavnikih
ležijo hiše
ležijo drevesa
ležijo smetnjaki
ležijo otroška igrišča
še zvezde ležijo
na robu
pernatega neba
in čisto na koncu
kjer ni več nobene
roke
leži svetloba
in čaka
da pridem z lisicami
in uklenem
to temo
to samoto
ki polega vse
ker so hiše same
ker so drevesa sama
ker so smetnjaki sami
ker so sama otroška igrišča
in čisto na robu
so same zvezde
v temi
v katero ne grem
*
Vesna Šare
O avtorici
Deli z drugimi
Poezija & Proza
#Ogorki, Vesna Šare
03/04/2025
Prodani, Ksenija Zmagaj
01/04/2025
Filomena, Ksenija Zmagaj
23/03/2025
Tiste dni, Lidija Polak
26/02/2025
Somrak bogov, ChatGPT
16/02/2025
