Igra prestolov, Lilijana Homovec

Igra prestolov 

Pošasti niso več plod domišljije, 
zdaj jih gledamo v prenosih v živo, 
ko letajo po zraku, lomastijo po tleh 
in za sabo puščajo vse človeško 
spremenjeno v brezobličnost. 

Igra prestolov v režiji pohlepnežev, 
psihopatskih scenaristov in nakopičenega kapitala. 

Ne pretrese nas več
stopetdeset mrtvih deklic. 
Razstreljenih. 
Stopetdeset prihodnosti. 
Izbrisanih. 
Bile so zgolj napaka. 
Za lajšanje morebitne slabe vesti, 
na te slike lepijo pravljice 
o reševanju naroda pred zlobnim vodjem, 
o obrambi pred grožnjo, ki bi se lahko zgodila. 

Igra prestolov v režiji pohlepnežev, 
psihopatskih scenaristov in nakopičenega  kapitala. 

Kolateralna škoda na poti v lepšo prihodnost.
Jutri pridejo na vrsto drugi. 
Zaman si lažemo, da ti drugi nismo mi. 
Niti dejstvo, da naša tla niso bogata, 
da ne skrivajo zakladov, 
nas ne rešijo vsiljene vloge 

v globalnem dokazovanju moči. 
Dohiteva nas resničnost. 

Igra prestolov se spreminja v Igre lakote. 

***

Uredniško mnenje

A – Absurd

Absurd se začne takrat, ko postane nepredstavljivo vsakdanje in človek preneha razlikovati med številko in obrazom.

Pesem Igra prestolov je angažirana družbenokritična refleksija sodobnega sveta, v katerem medijske podobe vojn in nasilja postopoma izgubljajo svojo moč pretresanja. Avtorica z močnimi metaforami in ponavljajočim se refrenom opozarja na nevarnost brezbrižnosti, na logiko kapitala in političnih interesov ter na krhkost človeškega dostojanstva. Besedilo ne ponuja odgovorov, temveč bralca postavi pred neprijetno vprašanje: koliko tragedij je potrebnih, da ponovno postanemo občutljivi za človeško življenje?

📍 Rubrika:  Poezija&Proza
Spremno besedilo:  Spletni čas
🗓️ Junij 2026

Deli z drugimi

kultno

Zeleno, ki te hočem zeleno

sledi nam

facebook

twitter

instagram

Mi pišemo