RJAVA ČAPLJA Ardea purpurea Vse čaplje imajo dolge vratove, ampak rjava ima v primerjavi s telesom zagotovo najdaljšega. Kakor kača opazuje okolico z naprej iztegnjenim vratom, ki je nad močvirskimi travami videti kor periskop. Čeprav je velika in dokaj neokretna, se spretno premika tudi v zavetju trstnih steblik. Rjava čaplja prezimuje nad ravnikom od Senegala…

KVAKAČ Nycticorax nyctycorax Čeprav vse čaplje videvamo občasno stati na drevju, pa med vsemi kvakač največ časa prečemi med vejami. Za marsikoga je to tudi naša najlepša čaplja, četudi so tako lepo pepelnato modri le spolno zreli osebki, mladostniki pa so nevpadljivo grahasto rjavi. In čeprav naj bi lovil predvsem ponoči, ga posebno ob selitvi…

NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo V primerjavi z nekoliko neokretnimi galebi, zavesljaji njihovih peruti so počasni, so čigre v zraku gibke, s hitrimi zamahi peruti v letu spominjajo na lastovke. Pri nas najpogostejša navadna čigra za hip polebdi v zraku, preden strmoglavi v vodo za plenom. Neutrudno se spreletava nekaj metrov nad vodo, sicer pa tudi…

HUDOURNIK Apus apus Ne samo v obmorskih, tudi v nekaterih drugih mestih v Sloveniji se nad strehami vrtoglavo spreletavajo na prvi pogled lastovkam podobne črne ptice in se kasneje, ko odrastejo mladiči, vrešče podijo nad ulicami. Vendar hudourniki niso le večji kakor lastovke, prepoznamo jih tudi po srpastih perutih, za razliko od lastovk pa nikdar…

POGORELČEK Phoenicurus phoenicurus Razlikovanje šmarnice in pogorelčka spravlja marsikoga v zadrego, še posebno ker ljudje na podeželju zamenjujejo njuni imeni. Vendar je pogorelček, če govorimo o samcu, po prsih zamolklo rdeč, šmarnica pa črna, oba pa krasi rjasto rdeč rep. Samec pogorelčka ima belo čelo, šmarnice pa belo ogledalce v peruti. Samici pa sta si…

MALI DEŽEVNIK Charadrius dubius V drugi polovici aprila se k slovenskih rekam vrne najznačilnejši pernati prebivalec prodišč. Če ptice ne poznamo in je zato ne pričakujemo, je med prvomajskim prečenjem prodišča ne bomo niti opazili. S svojo sivobelo obarvanostjo je mali deževnik stoječ med prodniki skorajda neopazen, ko pa se premakne, se nam zazdi, da…

POLOJNIK Himantopus himantopus V drugi polovici aprila se v večja močvirja, tako sladkovodna kot somornična, iz prezimovanja vrne polojnik, zaradi dolgih rdečih nog, ki spominjajo na hodulje, nezamenljiv sicer črno bel pobrežnik. Le ustavljajoče se preletne ptice počivajo v jatah, povratnice pa se pričnejo takoj po vrnitvi družiti v pare in se tudi prepirljivo spopadati…

SLAVEC Luscinia megarynchos Svoje petje pričenja s tresočim, skorajda jokajočim glasom, ki se zatem vse bolj dviga in razvnema do strastnega petja. Pa vendar ga poslušalec z očmi nemalokrat zaman išče v grmovju in drevju okrog sebe, čeprav je prepričan, da poje povsem blizu. Povsem nevpadljivo obarvan, slavec rad prepeva na kakšni suhi vejici blizu…

KUKAVICA Cuculus canorus Ko po nižinah in dolinah olisteni drevje zaslišimo iz bližnjega gozda odmevno kukavičje petje, za katerega Fran Erjavec pravi, da »vsebuje nekaj ljubeznivega, nagajivega in prisrčnega«. Včasih pa nas ta sicer zelo plaha ptica v gozdu preseneti; kadar samec glasno zakuka v krošnji nad našo glavi se zdrznemo, kadar pa se samica…

KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica Kmečka lastovka bi v javnomnenjski anketi zagotovo dobila največ glasov na vprašanje, katero ptico selivko poznaš. Čeprav ta kulturna sledilka ni sledila socialnim spremembam tako dosledno, da bi hlev zamenjala za garažo, pa bo vendarle ostala za vekomaj zapisana kot prinašalka pomladi. Pregovor prva lastovka še ne prinese pomladi, potrjuje tudi…