Tri pesmi, Ksenija Zmagaj

Le pogumno stopi, 
ker dan le še nate čaka 
in ponosno se zazri 
v prehojene poti, 
ker konca ni, je le 
prehod od tu do tam 
in ti si Božje seme 
in nikoli nisi sam, 
ker nate lučka sveti 
tudi če je mrak tema. 
 
 
Jaz pa pojem, 
ker mi srce utripa 
v zvenu harf 
in lega, lega name 
sončev prah, 
vsa sem še bleščava 
od svita in svetlobe 
zvezdnate poti 
in prišepnem ti 
skrivnost, da le 
zategadelj, ker se vrti 
v neskončnem taktu 
neminljivosti. 
 
 
Ožamem perilo 
in ga osušim 
na obronkih zavesti 
o tem, kam seže misel, 
kam vodi sen, 
pobeljeno v soncu 
vihra na pobočju 
tega, kar sem 
in sem vedno bila, 
najdena v sebi, 
podarjena tebi, 
dolg in obljuba 
v letu metulja 

Ksenija Zmagaj

O avtorici

Ksenija Zmagaj

Njeni zadnji prispevki

Deli z drugimi

Skok med poezijo

Nazaj na Spletni čas
Poezija & Proza

kultno

Zeleno, ki te hočem zeleno

F. G. Lorca Tweet

sledi nam

Facebook

facebook

Twitter

twitter

Instagram

instagram

Mi pišemo

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Poezija & Proza