Ker te ni
Sedim ob oknu in vem, da telefon ne bo zazvonil,
da se na zaslonu ne bo zasvetilo sporočilo,
da zvonec na vhodu ne bo zahteval, naj vstanem in odprem,
in ustnice, še tople od zadnjega pogovora,
se ne bodo dotaknile mojih.
Ne bo več počasnih sprehodov ob morju, ker je slučajno lep dan,
nič več rezervacij v lokalu na večerji za dva
in zarotniškega iskanja malih laži, kako preskočiti družinsko kosilo.
Na blazini ob meni ne bo več drobnega pisma v vdolbini,
premraženi prsti se mi ne bodo segreli do jutra,
ne bo presenečenj med kuhanjem in med pospravljanjem postelj,
nobenih načrtov za vikend in odhodov v neznano v zadnjem trenutku. Ne bodo več tekle
solze olajšanja ob spravi po hudem prepiru,
nič več toplih dlani na ramenih
in prijaznih besed ob vrnitvi.
Zadnja slika v albumu bo ostala zadnja.
***
Uredniško mnenje
K – Ker te ni
Včasih človeka ne pogrešamo zaradi velikih dogodkov, temveč zaradi vseh drobnih navad, ki so z njim neopazno postale del našega vsakdana.
Pesem Ker te ni Lilijane Homovec ne govori toliko o samem slovesu, temveč o odsotnosti, ki se naseli v najmanjših vsakdanjih opravilih. Avtorica ne gradi pesmi na velikih besedah, ampak na drobnih prizorih – telefonu, sporočilu, sprehodu, vdolbini na blazini, toplih dlaneh. Prav ti vsakdanji detajli ustvarijo občutek izgube, ki je toliko bolj prepričljiv, ker ostaja zadržan in iskren.
Ponavljajoči se »ne bo več« postopoma gradi ritem tišine, ki se na koncu zaokroži v izjemno močnem zaključku: »Zadnja slika v albumu bo ostala zadnja.« Verz ne zapira le albuma, temveč tudi skupni čas dveh ljudi.
O avtorici
***
📍 Rubrika: Poezija&Proza
✍ Spremno besedilo: Spletni čas
🗓️ Julij 2026
