Bedniki vržejo svojo bedo nate in odpeketajo, hvala bogu!, misleč za trenutek, da so veliki, a v sebi vsakdo dobro vé, kdo je in ob kakšni priložnosti. Bedniki, bedniki – drugega ni za reči! Če ostaneš pri življenju … Če ostaneš v resnici … Ko se rane zaprejo, bo konec še dalj. Enkrat pač pustiš, naj bo. Veter piha zunaj. Z vsakim…
TEBI Kolikor ljudi na svetu, toliko zvezd na nebu. Kolikor ljubezni tu in tam, toliko rož cveti in vzcveta v pomlad. Kolikor solza v srcih strtih, v dežju nam lije iz neba. Ksenija Zmagaj O avtorici Ksenija Zmagaj Njeni zadnji prispevki
Neznani planet Zdaj si spoznal. Močnejša je kakor si misliš, mogočnejša od tvojih mitov. Pametnejša od šal, ki jih stresa. Zdaj vidiš. Njen pogled te prebada vse do srca. Začutil si, je tako? Nerealna, a pristnejša od tvojih bolnih prividov. Prepričal si se? Drugačna je, okusil si jo. Nalepka “ specifična “ Ji odlično pristaja. KRATEK STIK Isti stol. Tokrat brez kozarca vina. Pred njo kozarec žgane pijače. Želela je…
(zapis ob sliki: Wind_Serenity) Zaprem oči in iščem obliko. In vidim lepoto. Jasnina oblakov podob mi povzroča bolečino. Pokleknila bi pred njo in ji nemudoma povedala tri očenaše! Če bi bila verna! A nisem! Ocean simetrij kaosa mi prebada telo in želela bi se zliti s hlapljivimi pihljaji lističev krvave modrine te jutranje zarje. Je…
Le pogumno stopi, ker dan le še nate čaka in ponosno se zazri v prehojene poti, ker konca ni, je le prehod od tu do tam in ti si Božje seme in nikoli nisi sam, ker nate lučka sveti tudi če je mrak tema. Jaz pa pojem, ker mi srce utripa v zvenu harf in lega, lega name sončev prah, vsa sem še bleščava od svita in svetlobe zvezdnate poti in prišepnem ti skrivnost,…
TRNOVA POT Ne, nisi več ista. Porogljivo se smejiš odsevu v ogledalu, tiste temne oči še vedno motrijo svet. A nisi več ista. Tvoj svet se spreminja, nedolžnost izginja. ledeni oklep ti sledi, kakor senca ob tebi biti si želi. Nisi več ista. Med trnje in led, Tam se je prikoval tvoj temni pogled. Ti in odsev nista več ista. VOLČJE KRALJEVSTVO In naenkrat, so vse njene…
Sveto te ljubim sveto življenje in svetost ljubezni ki ga rodi, sveto te ljubim moj ljubi, ki v meni premikaš brezmejnost vesolja, da sonce ponoči mi sije jasneje, močneje, svetleje kot dan. V neskončni zvonki tišini hotenja odzvanja in sanje, lebdenje spreminja v let, da sva drug drugemu sveta v svetosti vsega, kar je. Ksenija Zmagaj O avtorici Ksenija Zmagaj Njeni zadnji prispevki
PET PESMI Iščem smehljaje kristalnih posod, v meni je misel izbočila lok, v sandalih grem v dalje zvezanih rok, ni me strah teme, bojim se luči, vidi se, vidi vse, kar boli. Vsakdo ima svoje obzorje, da se ga dotakne, ko gre mrak preko oči, da leže vanj, ko mu zmanjka poguma, moči, da mu v temi ljubeče prišepne, kaj, kam in kako. Brez vseh ovir, mejnikov, meja, razširi zavest do slehernega, drugače zapoj, drugače zapleši, drugače v svet srečo raztrosi, drugače drugačnost pogladi,…
Poletno hrepenenje Med zlatim soncem, med mrko luno, tam nekje sva se nahajala midva. Medprostor brezupa, neuslišanih želja. Med vročim peskom in podivjanim morjem, tam sem čakala tvoj klic. Dolge, temne, poletne noči, ampak naju ni bilo, ne? Le hiter trenutek, kot prehitri utrinek. Na repu konca, sva se oklepala nevidnosti. Veš poletje je končno minilo, najin medprostor pa končno izginja. Zbogom sprehodi po vročem pesku, zbogom kristali iz morskega raja. Zbogom…
KO ME POLJUBIŠ Nežno dotaknem se tvojega lica, pogladim ti gubice drobne v nasmeh, v očeh prižge se ti lučka kresnica, vse moje misli želijo po tvojih poteh. Le kaj se skriva v tvojih očeh? Vabilo k ljubezni? Je to resnica? Še čutim stisk rahel v tvojih dlaneh? Je strast odletela, kot splašena ptica? Odgovorov ni, tvoj poljub jih zapečati, vprašanja bila so, zdaj…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
