Poletno hrepenenje
Med zlatim soncem,
med mrko luno,
tam nekje sva se nahajala midva.
Medprostor brezupa,
neuslišanih želja.
Med vročim peskom in podivjanim morjem,
tam sem čakala tvoj klic.
Dolge, temne, poletne noči,
ampak naju ni bilo, ne?
Le hiter trenutek,
kot prehitri utrinek.
Na repu konca,
sva se oklepala nevidnosti.
Veš poletje je končno minilo,
najin medprostor pa končno izginja.
Zbogom sprehodi po vročem pesku,
zbogom kristali iz morskega raja.
Zbogom temne oči,
zbogom poletje.
Nočni ples
Listala je med odtenki črnine,
tihe note so objemale njeno podobo.
Skoraj nevidna, kakor svilena nit,
skoraj neslišna kakor žalostna ptica.
Kraljica teme je plesala pod luno,
vlažna stopala,
ustnice vroče,
željne poljubov.
Pleši Kraljica, odpleši svoj ples,
pogled naj žari kakor grešni kres.
Solze si kakor bisere nadeni,
le ostani Kraljica v temi.
Pleši, le pleši,
Kraljica v temi.
Padli vitez
Kot oklep je padla tvoja lepa podoba,
hladno srce, hladnejše od železa.
Bitka najinih, divjih pogledov,
vseh tistih čutnih, toplih objemov.
Ugasnil je ogenj vroče strasti.
Zdaj si le vitez brez vsake časti,
le hladni oklep v mestu luči.
ti vzvišeno objemaš svojo zmago,
Jaz ponižno objemam svoj poraz.
Zbogom vitez hladnega srca,
tokrat bitko sva izgubila oba.
*
Maja Grdina
