KO ME POLJUBIŠ
Nežno dotaknem se tvojega lica,
pogladim ti gubice drobne v nasmeh,
v očeh prižge se ti lučka kresnica,
vse moje misli želijo po tvojih poteh.
Le kaj se skriva v tvojih očeh?
Vabilo k ljubezni? Je to resnica?
Še čutim stisk rahel v tvojih dlaneh?
Je strast odletela, kot splašena ptica?
Odgovorov ni, tvoj poljub jih zapečati,
vprašanja bila so, zdaj nimam jih več,
odgovore dobil bom za tvojimi vrati.
Po tvojem poljubu, ki bil je goreč,
zavedel sem se, s tabo hočem ostati,
sedaj so vsi dvomi, vprašanja odveč.
MOLČIVA
Skupaj molčiva,
vsak svojo misel premleva,
dneve tišine skrbno prešteva,
leta minula, ljubezen pokriva,
kje skriva se danes, saj je še živa?
Odgovor se skriva,
nekje v podzavesti sameva,
Ostajava zvesta si, od dneva do dneva,
Vendar o tem ne govoriva,
Ostajava tiho, skupaj molčiva.
Je molk res zlato?
Kot modrost to domneva,
rajši sva tiho, glasno se ne spreva,
vselej na koncu tiho spregovoriva,
zavedajoč se, še ljubezen je živa.
*
Ivan Lisac