Pesem, Lidija Polak
opoldne zviješ roke da jih pod večer razprostreš čez polja rži in rožno valuješ mednje z vso bitjo kasneje preideš v strnišče požeta se umakneš v koščici svojih dlani nato dolgo ječijo zapahi duše Lidija Polak O avtorici Lidija Polak

