• |

    Pesem, Lidija Polak

    opoldne zviješ roke  da jih pod večer razprostreš čez polja rži in rožno valuješ mednje  z vso bitjo  kasneje preideš v strnišče požeta se umakneš v koščici svojih dlani  nato dolgo ječijo zapahi duše  Lidija Polak O avtorici Lidija Polak

  • |

    Ševednopesmi 2, Ksenija Zmagaj

    Sreča  Sreča je srečati srečo, dar je sebe darovati, mati je materi mati, oče očetu oče, sin sinu sin, hči hčeri hči. Otrok je otok ljubezni, ljubezen je ljubezen ljubiti, Bog je bogu bog, življenje je življenje živeti, Svet je Svetu vest, biti je bivati bitje vsega, kar se v vsem vse prepozna.   Ljubezen Telo je le posoda naše duše, razuma in srca, za mišljenje in čutenje, bivanje, življenje. Ker smo kaleče seme…

  • |

    Tebi, draga Emy, Ksenija Zmagaj

    16.7.2024 Draga moja Emy, ki si danes obupana, nesrečna, sama, strta od gorja in bolečine, od bolesti, od trpljenja, od neizmerne žalosti! Pišem ti pismo, ker vem, kako zelo lahko ta Svet in to življenje tudi boli. Boli do samih korenin, da krvavi duša, da sreča otrplo otopi od bridkosti. Pišem ti, ker vem, ker sem,…

  • Ševednopesmi, Ksenija Zmagaj

    Plastične rože  Ljubim plastične rože, ker imajo človeško dušo, ljubim plastične rože, ker one ljubijo mene. Poiskale, našle so me, ko sem ostala brez vode od vseh izjokanih solz, da jim nisem imela kaj dati, lahko sem jih samo imela, ljubila iskreno, globoko, takšne kot so, takšna kot sem. In so bile srečne, vselej enako lepe in večne, nikoli zbledele, nikoli ovele so samo zame in meni cvetele. Ljubim plastične rože, ker…

  • |

    Prebujanje novega dne, m.k.

    Svetloba plava v tišini zore, barve prinašajo obljubo dneva. Ptice pojejo melodije v vetru, jutranje rože nežno cvetijo.  Listi šelestijo v ritmu jutra, trava se nežno pozibava v plesu. Sonce se počasi vzpenja nad horizont, novi trenutki se razodevajo v svetlobi.  Reke tečejo kot sanje skozi doline, morje poje pesem valov. Hodimo po poti, ki jo ustvarja čas, vsak korak odpira nova obzorja. Ura…

  • |

    Tebi, Ksenija Zmagaj

    Ime mi je ženska TEBI  Ko se tišina oglasi in mi pravi sem in si, jaz in ti neskončna pesem zvezdnatih poti. Na telo mi lega sončev prah. v škrlatu, zlatu drgeta, drhti, mi škrlatne misli v naročje siplje ljubezen moja, ljubi Bog. Ksenija Zmagaj O avtorici Ksenija Zmagaj Njeni zadnji prispevki

  • |

    Ljubezen, Ksenija Zmagaj

    Sem in me ni  Sem tvoja zvezda in tvoja solza in smeh, včasih sem od preobilja ljubezni vse in nič, ker me od sreče zmanjka in me ni, ker od tebe postanem ti.   Trenutek  Saj včeraj je že danes in danes je še včeraj, vse, kar je, je tukaj in zdaj trenutek ljubezni neba, vesolja in sonca, ljubezen Boga.   Ljubezen  Danes nežno dežuje in težke solze lijo, da očistijo dušo in Zemljo. Danes nežno…

  • |

    Steklena zavesa 6, Tea Ghersini

    MIR  Med vzletom in potovanjem v predprostor, kjer ždi, čakajoč na odhod. Tu sobivata negibnost in volja po življenju, ko ne zmoreš pogledati v oko tisti praznini. Onkraj želje in izpolnitve pričakovanj je prostor bledih sanj, včasih odet v zeleno, ki diši po travi in gozdnem  pretakanju; prelivanje kisika in širjenje drevesnega duha v membrano  telesnega ovoja, v nosnice utrujene postave, ki tava po stezah medprostorja. Na postelji izčrpano telo, nemočno in…

  • |

    Pesmi 7, Maja Grdina

    ONA Želela si je silnega morja, nepričakovanih dotikov. Želela si je dolgih objemov, kratkih potovanj. Iskala je svoj pristan na vožnji brez cilja.  NA RAZPOTJU Kot rezina najbolj kisle limone jo je zapeklo spoznanje, zbledele so vse njene sanje. Življenje jo je rahlo izigralo, jo pustilo na razpotju. Kislo in grenko, s solzami in brez njih. Črna, grenka kava, ena sama solza na licu. Levo, desno, vmes pa nič ni. Kisel nasmeh, kakor…

  • |

    Steklena zavesa 5, Tea Ghersini

    BELO RUMENILO  Valovanje not, da zakrijejo bedo jeze v goltancu, ritmi spremljajo to zakrčenost, kletvice na ustnicah in izgovorjeno, usedline besa v gastritičnem želodcu, bolečino v Ahilovi peti in tetivi, kalcinacije, ki iz leta v leto poudarjajo korak v bolečih tonih, drobec kosti, ki, zarinjen v gleženj, prešteva število let do mojega konca, ko bo obležal ob okostnjaku, majhen in nepomemben, ali pa bo še…