• | |

    Vesoljščice 1, Ksenija Zmagaj

    (odlomek iz pesnitve KROG iz Vesoljščic, četrte pesniške zbirke iz leta 2011) KROG  IV.  Ko bo sok le to, kar je in kri, kar je zapisano s krvjo na pergament, misel ti spočne sinove, hčere v daritev in najlepša pesem bo zapeta v posvetitev.  Nisem zmogla govoriti, a mislila sem zagotovo, sama vase in navzven, vse do stene, ki je…

  • | |

    Vesoljščice, Ksenija Zmagaj

    (odlomek iz pesnitve KROG iz Vesoljščic, četrte pesniške zbirke iz leta 2011) KROG  I.  Vse bo, kar je že bilo nekoč, zapisano v oblikah sanj vklesanih v minljivo, prepoznanih tukaj v teh, živečih v hipu za pozabo, za omamo v nezavednem bitju.  Čez tisoč let bo krog v enakem teku skozi svet in vodo, ogenj in trepet galebov, sklenjen v…

  • |

    Apel, France Prešeren

    Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi.  Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi; ker ogleduje smôlec obuvalo, jermenov, meni, da ima premalo; kar on očita, koj Apel popravi.  Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namest’ da bi šel dalj po svoji poti, ker čevlji so…

  • |

    bo prišel prešeren, Vesna Šare

    bo prišel prešeren in z roko v muzi pisal pomlad se bodo zarasla usta odprla v vaze nepobranim rožam in bruhnila kosti ki so se zataknile med poslušanjem med nastavljanjem globokega grla in nevidno žuljavih teles bo udaril po žeblju in žebelj bo zabolel tiste ki grizejo veke in na vekah spijo tiste s kremplji v očeh bo zagrabil prsi po katerih bijejo in raztrgali se bodo…

  • |

    Govorila je … Lidija Polak

    Govorila je pticam  in travam.  Med njimi iskram ujetih v kapljicah rose, krošnjam dreves, ki so izgubljale liste. Nanje je kdaj zapisala svoje misli.  Povedali so, slišali so,  ob dopoldnevih, ali pa kak drug čas, ko je srkala čaj, da se je dvigovala skrivnostna meglica čez vas.  Govorila jim je o ljudeh, ki so se ustavili, ki so v njen vrt zasadili…

  • |

    Pesmi, Ivan Lisac

    NEKJE V NEKEM SRCU Nekje v nekem srcu gori plamenček zate, naj ti v tej težki uri ublaži bolečine, kot bela snežinka naj nežno pade nate, upanje prinese, vse slabo tudi premine.  Nekje v neki glavi v mislih si njegovih, dneve in noči preganjajo ga dvomi, ve, da stojita na nasprotnih si bregovih še zmeraj upa, da te bol…

  • |

    Tri pesmi

    BOŽIC PRIHAJA  V kmečki hiši v peči gori, kruh se še peče, sveže diši, v kotu pokrito vzhaja testo, kmalu za kruhom v pečico bo šlo.  Oče trudno iz gozda prihaja, smrečico nosi, le koga zavaja, on nosi jo v vreči, je skrbno zavita, da radovednim očem ostane skrita.  Mati prihaja spoštljivo iz hiše, kropi z vodo, pokadi vse niše, tudi na skedenj…

  • |

    Svetilnik ni pristanišče, Klavdija KIA Zbičajnik

    Notranje očiščenje svetlikanje morja v brezgrešno jutro odsev neizrekljivega vse je čisto blizu občutku lebdenja morska sol počasi prodira v vse pore  sloj za slojem se briše  star naplasten spomin se nežno ulega  Jasminov popek na večer ob sončnem zahodu ziba v vetru prepletene krošnje  rožnata luna dolgo plava mrtvaka po neskončnem zaljubljenem nebu  dišeča zlepljena koža –…

  • |

    Ogorki, Vesna Šare

    OGORKIče se sprehajam dovolj visoko, vidim ptico s kljunom.na sivo nebo riše pesem.če se sprehajam dovolj nizko, vidim ptico brez kljuna.nihče več ne poje.včasih sanjam o bosem mozartu.*še včeraj je v moji nosnici tičal velikkos mesa. danes je v njej pes, ki počasigloda koščice.ko bo zglodal vse, bo sestavil mozaik.na poslednjem koščku bo sedela deklica,ki…

  • |

    Pesmi, Ivan Lisac

    POLNOČNI UTRIP  Večer je spet razgrnil svoja krila, luna ne zmore več svetlobe, poslati tja med stare grobove, da bi napise medlo osvetlila.  Da videl bi, kdo večnost sanja, kdo vse zapustil je domove, le sova tiho leta čez grobove, cerkvena ura že polnoč odzvanja.  Takrat prikaže procesija se tiha, iz belih senc v dve vrsti poravnana, korakov drsajočih, lica izklesana, molitev sliši se…