Kako v skodelico kavno nalito drugačnost izpiti, ko od brega do brega, čez oči mrak, tema lega. Kako iz gomoljev sveta, na pladnju dlani ponuditi solze srebra in zlata in z njimi seči v središče srca. Kako razodeti razkošje, posebno, enkratno, temu in tem, ki je v sivini vsega brezoblično, v vsem vsemu enako. Kako se upreti madežu sodbe brezbrižne, krivične, ki v ljudi svojosti svoje, boleče…
V preteklem letu, v decembru 2021 je izšla moja druga pesniška zbirka.Dr. David Bedrač, ki mi je pomagal pri njenem nastanku, na začetku spremne besede pravi: Branje Lidijinih pesmi sem v prvem zamahu doživel kot sprehod po pokrajini pesmi, ki rastejo iz tal, ki se skrivajo pod zemljo, ki visijo z dreves, ki priplavajo s…
(odlomek iz romana) Kadar si z žensko, moraš lepo ravnati z njo. Oče sinu na vratih zvečer Sedel sem kakor Buda pod minaretom in čakal, da me pokliče Minu. Včasih je bilo drugače, nisem imel želje, da me Minu kliče, vendar se spreminjajo tudi ljudje, ki ne vedo, kaj hočejo, jaz pa bi rad živel….
Nekoč nekje so živela bitja v miru in sožitju, navidezno zadovoljna s sabo in s svojim življenjem. A primerilo se je, da se je med njimi začela razraščati in širiti čudna zalega uši, gnid in podobnih zajedavcev. Bitja so se čudila in čudila in se osuplo spraševala, od kod se je vzela. Gotovo je bila…
Lega v spomin Lega v spomin le pridi dol ne bom coklala k tebi ljubi le pridi gol ne bom odšumela kot jež z listja le pridi sam ne bom zastrla okna v najin svet le pridi vroč ne bom se razbelila kot skala ob morju Izza Skozi naoljeno ključavnico sveta in pogleda, so vedno uhajali kriki za tiste, ki so jim želeli prisluškovati. Odmev jih je povezal v trozvezdje, ločeno in motreče,…
Po pisani preprogi zakotalim svoje zeleno veselje, v trenutkih ljubezni sreča vzcveti kakor makovo polje, z lasmi si zastrem pogled na sence, v noči je svet bleščeč kakor sonce. * Smolnata kaplja v pritlikavost jutra kane z zrcala pravljične teme, je noč dogradila stopnišče do zvezd, je v soncu utonil zamaknjen pogled. * Zgovorna tišina utripa skozi noč, utrujeni veter neti prepih, s fotografije vame cvetijo smejoče oči, čas je obstal in nemo strmi. * Bom skozi okno svojega nasmeha kdaj…
… da si ptica da si pero poleg peresa listu papirja in tvoje besede režejo zrak kakor si želja ureže pot v kamen pomisliti na mehkobo vzglavnika kamor zvečer položiš misli na voljnost odeje pod katero vdeneš svoje življenje na trdno žimnico travnika medtem ko si z mestom in ulicami izpletaš minute in ure in so tvoje dlani…
Ali me poznaš? Ne? Še? Že? Ali veš, kaj me rani in kaj boli? Ali veš, kaj sanjam, želim, po čem hrepenim? Ali veš, kaj čutim, mislim, ljubim?Ne? Še? Že? Ali veš, zakaj se smejim, jokam, molčim? Ne ? Še? Že? Ker za to so besede premalo, ker za to je tišina edino zavetje, ker za to ni odrešitve brez mene, brez tebe, brez srečnih…
Vestalka sedanjosti ne glej mi v dlan krvavo tiščim bronasti odlitek črnih jeter z mojo bolečino si razjezil bogove osel trmasti živo me zakopal v tempelj trpljenja kot večni ogenj goreče mladosti a bila sem edina ki te lahko reši pomilosti NEMRTVA ni me strah Lune Sonca senc živim navzven moji roki plešeta ob zadnji simfoniji skladnosti ni več z nogo v podzemlju se zvija telo nima kosti črna me varuje s pajčolanom noči si zakrivam obraz vdova mrtve ljubezni ob živem tebi ZADNJI KRIK danes rojevam…
SOMMARIO/POVZETEK – POESIA ISOLANA NELL’IMMAGINE E NELLA PARLATA/IZOLSKA POEZIJA V PODOBI IN BESEDI https://youtu.be/sFDgGQon7Ek Video: Remigio GrižoničPoesia/Poezija: Dorina BeržanDialettologa/Dialektologinja: dr. Suzana Todorović2019/2020 Vòleme ben Anca se no son più belae gnanca bravae forsi gnanca bona vòleme ben cusὶcome che sonparchèparchègo bişogno de ti. Via Hinko Smrekar Ex via manzioli una via longa longa e storta coi…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
