• |

    Potonikini vrtovi, Iztok Geister

    TRIZNA Skladenjski kvarteti Na pravkar prehojeni poti sem imel največ veselja prav s kamni spotike. PROLOG (1) Govoril sem z njim ali njo. Govoril ali govorila je z menoj. Govorila sva skupaj. Govorila sva vsak zase. (Ona ali on)  (2) Obedoval sem z njim ali njo. Obedoval aliobedovala je s menoj. Obedovala sva skupaj. Obedovala sva vsak zase. (Ona ali…

  • |

    Zibelka, Ksenija Zmagaj

    Včeraj, danes, jutri in tako iz roda v rod nas vodi pot od tam do tja, neskončni krog in tok duha, srca in rok.  Za zanamce iz ljubezni zibel tešemo, s pesmijo jo zaljšamo, z besedo mamino posteljemo in z glasbo jo poganjamo.  Naj se ziblje, ziblje zibka ta za otroke celega sveta, da bodo vedno našli pot iz ljubezni do ljubezni  iz neba…

  • |

    Lo Šu, Vanja Čibej

    2  cvetlični maj je že zdavnaj mimo a misli se vedno znova vračajo nanj saj ne da bi si spomine želel priklicati nasprotno odganjaš jih in bežiš v nekaj drugega stvari se zgodijo po neki nujnosti tudi tiste slabe in nima smisla se spraševati z  vprašalnico zakaj bolj koristno je paziti na vsakdanjost se vživeti v kmete na šahovnici in braniti lastno kraljico  Vanja Čibej

  • |

    Pesem, Ksenija Zmagaj

    Misel osvobaja, strmo je stopnišče. Vesolje je in niha, se premika kot zavest, ki diha v isti hiši biti travne bilke in človeka čakajočega Godota, ki je v ogledalu naš odsev, misel, vest in slika. Vsakdo sam je sebi, drugemu, odgovor in rešitev sebi sam, drugemu, svetloba ali tema, ki bridko joka, Modrost med nami je in čaka, edina odrešitev.  Ksenija Zmagaj

  • |

    Otok, Tina Pegan

    Aminazen  Zdaj me ne zanima več, ker kazalec prehitro sklene krog. Me naredi fosila, ki poseda na zanikanju. Čistka uma z varikino spoznanj me pripelje tam, od koder sem se odpeljala. Ne zanima me, rečem, in se zvežem s sramoto. Zatisnem vrv in napravim vozel, takega kot jadralci svobodnih kril. Zdaj je tu vse, kar rabim. Ne poznam poti brez tebe, čeprav poznam stara razpotja, ki so…

  • |

    Pesmi, Vesna Šare

    nikoli ne boš vedel kako zelo počim in se razletim v najine pesmi ki so še edine preživele  * tole med nama je moja kri, gospod.  na pokvečenem kolenu gomazi kot osa na stojalu, se napenja in kliče bojevnike, staroste in divje mladce drevesnih pomladi.  ne bo te preplavila in pokončala.  ne bo ti iz ust jemala plašča, ne bo zagrinjala svojih lakot.  ne bo…

  • |

    Odstiranje, Ksenija Zmagaj

    Kako v skodelico kavno nalito drugačnost izpiti, ko od brega do brega, čez oči mrak, tema lega.  Kako iz gomoljev sveta, na pladnju dlani ponuditi solze srebra in zlata in z njimi seči v središče srca.  Kako razodeti razkošje, posebno, enkratno, temu in tem, ki je v sivini vsega brezoblično, v vsem vsemu enako.  Kako se upreti madežu sodbe brezbrižne, krivične, ki v ljudi svojosti svoje, boleče…

  • |

    Zdi se, Lidija Polak

    V preteklem letu, v decembru 2021 je izšla moja druga pesniška zbirka.Dr. David Bedrač, ki mi je pomagal pri njenem nastanku, na začetku spremne besede pravi: Branje Lidijinih pesmi sem v prvem zamahu doživel kot sprehod po pokrajini pesmi, ki rastejo iz tal, ki se skrivajo pod zemljo, ki visijo z dreves, ki priplavajo s…

  • |

    Čas lepih žensk, Jurij Hudolin

    (odlomek iz romana) Kadar si z žensko, moraš lepo ravnati z njo. Oče sinu na vratih zvečer Sedel sem kakor Buda pod minaretom in čakal, da me pokliče Minu. Včasih je bilo drugače, nisem imel želje, da me Minu kliče, vendar se spreminjajo tudi ljudje, ki ne vedo, kaj hočejo, jaz pa bi rad živel….

  • |

    Nekoč nekje, Ksenija Zmagaj

    Nekoč nekje so živela bitja v miru in sožitju, navidezno zadovoljna s sabo in s svojim življenjem. A primerilo se je, da se je med njimi začela razraščati in širiti čudna zalega uši, gnid in podobnih zajedavcev. Bitja so se čudila in čudila in se osuplo spraševala, od kod se je vzela. Gotovo je bila…