Ksenija Zmagaj
Dež, razmoči
moje telo,
naj se v kapljicah
dežnih usloči,
razlij me v to
jutro svileno,
ki še diha s temo,
naj me pokrije
mehko nebo,
ki v slapu se boči
nad loko,
poljubi me dež,
vase te vzamem
sozvočje besed,
iz kapelj vodovja
bom stkala
belo tančico
in ko boš, ljubi,
ves moj in voljan,
si jo bom zate
nadela na glavo.
Preščipnem
svoj jaz
kot popkovino,
na valih vetrov
se ziblje vse,
kar je sinje,
zamaknem korak
od tukaj in zdaj
v mačje lebdenje,
ležem v gnezdo
najine preje.
Globoko v vodnjaku
moje sredice
gnezdijo ptice,
gnezdijo ptice,
visoko na nebu
tvojega smeha
so jutra spočeta,
v osrčju tišine
čez moje telo se pno
ceste tvoje bližine,
ko z glasbo srebrno
odklepaš pokrov
moje pisane skrinje.
O avtorici
Njeni zadnji prispevki
Pesmi, Ksenija Zmagaj
11/03/2024
Dvoje src, Ksenija Zmagaj
09/03/2024
Danes pa o Fidesu
03/03/2024
Pesem (2), Ksenija Zmagaj
15/02/2024
Strah, groza in obup
22/01/2024
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Steklena zavesa 6, Tea Ghersini
02/05/2024
Pesmi 7, Maja Grdina
23/04/2024
Steklena zavesa 5, Tea Ghersini
23/04/2024
Steklena zavesa 4, Tea Ghersini
16/04/2024
Steklena zavesa 3, Tea Ghersini
09/04/2024
