Neznani planet 

Zdaj si spoznal. 
Močnejša je kakor si misliš, 
mogočnejša od tvojih mitov. 
Pametnejša od šal, ki jih stresa. 
Zdaj vidiš. 
Njen pogled te prebada vse do srca. 
Začutil si, je tako? 
Nerealna, 
a pristnejša od tvojih bolnih prividov. 
Prepričal si se? 
Drugačna je, okusil si jo. 
Nalepka “ specifična “ 
Ji odlično pristaja. 

KRATEK STIK 

Isti stol. 
Tokrat brez kozarca vina. 
Pred njo kozarec žgane pijače. 
Želela je čutiti vročino, 
ki zaskeli po grlu. 
A, tam je prihajal, 
kot že tolikokrat prej. 
Obmirovala je, 
tresoča roka je odložila kozarec. 
Tresk! 
Opazovala ga je. 
Prepoznala je sleherni gib, 
njegovo hojo, njegove korake, 
le tej nikoli negotovi. 
In nato je dvignil svoj lačni pogled, 
statika med njima je bila skoraj otipljiva. 
Kratek stik. 
Tresk! 
Pogleda sta trčila. 
in svet ju je znova pogoltnil. 
Še enkrat znova. 

PREPLETENOST 

Ljubila je prvo zimsko burjo, 
ki je bičala njena bleda lica. 
Ljubila je svoje skuštrane lase, 
ki so jo žgečkali po vratu. 
Ljubila je vonj po kavi, 
tisti prvi kavi. 
Ljubila je sprehod po starih ulicah, 
ko se je sprehajala kar tako, 
da ji je bilo lepo. 
Veste kaj? 
Ljubila je življenje. 
Vse drobne trenutke, 
vse velike drame. 
Ljubila je vpitja dragih, 
molk ljubljenih. 
To je življenje. 

*

Maja Grdina

O avtorici

Deli z drugimi

kultno

Zeleno, ki te hočem zeleno

sledi nam

facebook

twitter

instagram

Mi pišemo

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Poezija & Proza