Ševednopesmi 2, Ksenija Zmagaj

Poezija, Poezija & Proza

Ševednopesmi 2, Ksenija Zmagaj

Sreča

Sreča je srečati srečo,

dar je sebe darovati,

mati je materi mati,

oče očetu oče,

sin sinu sin, hči hčeri hči.

Otrok je otok ljubezni,

ljubezen je ljubezen ljubiti,

Bog je bogu bog,

življenje je življenje živeti,

Svet je Svetu vest,

biti je bivati bitje vsega,

kar se v vsem vse prepozna.

Ljubezen

Telo je le posoda

naše duše, razuma in srca,

za mišljenje in čutenje,

bivanje, življenje.

Ker smo kaleče seme sanj,

vzhajano testo razuma,

večna bit ljubezni,

le iz te smo porojeni v Svet.

Ta nas dela to, kar smo,

kar upamo, želimo,

če le ljubimo dovolj,

če razumemo dovolj

globoko in visoko v nebo

neskončnosti vsega,

če vemo, kdo smo,

dani od Boga

Božji in božanski dar

iz ljubezni za ljubezen

sebi, drugemu in drugega.

Krogotok

Kaj imaš raje,

krajcar srebrni,

ali krajcar rženi,

zlato stopnišče,

žitno strnišče,

slepeče luči,

ali bleščeče oči,

izrečeno besedo,

ali v dno duše

vtisnjeno seme?

Večno povsod

krogotok golih rok

sklenjen v vsekrog

se srca dotika,

vesolje vsega v vsem,

večno zibelko niha.

Ksenija Zmagaj

O avtorici

Ksenija Zmagaj

Njeni zadnji prispevki

Kaj je sramota

03/09/2024

Pravljica o vodnarju

20/08/2024