Ševednopesmi 2, Ksenija Zmagaj

Sreča 
 
Sreča je srečati srečo, 
dar je sebe darovati, 
mati je materi mati, 
oče očetu oče, 
sin sinu sin, hči hčeri hči. 
Otrok je otok ljubezni, 
ljubezen je ljubezen ljubiti, 
Bog je bogu bog, 
življenje je življenje živeti, 
Svet je Svetu vest, 
biti je bivati bitje vsega, 
kar se v vsem vse prepozna. 
 
 
Ljubezen
 
Telo je le posoda 
naše duše, razuma in srca, 
za mišljenje in čutenje, 
bivanje, življenje. 
Ker smo kaleče seme sanj, 
vzhajano testo razuma, 
večna bit ljubezni, 
le iz te smo porojeni v Svet. 
Ta nas dela to, kar smo,
kar upamo, želimo, 
če le ljubimo dovolj, 
če razumemo dovolj
globoko in visoko v nebo
neskončnosti vsega, 
če vemo, kdo smo, 
dani od Boga 
Božji in božanski dar 
iz ljubezni za ljubezen 
sebi, drugemu in drugega. 
 
 
Krogotok 
 
Kaj imaš raje, 
krajcar srebrni, 
ali krajcar rženi,  
zlato stopnišče, 
žitno strnišče, 
slepeče luči, 
ali bleščeče oči, 
izrečeno besedo, 
ali v dno duše 
vtisnjeno seme? 
 
Večno povsod 
krogotok golih rok 
sklenjen v vsekrog 
se srca dotika, 
vesolje vsega v vsem, 
večno zibelko niha. 
 

Ksenija Zmagaj

O avtorici

Ksenija Zmagaj

Njeni zadnji prispevki

Deli z drugimi

Skok med poezijo

Nazaj na Spletni čas
Poezija & Proza

kultno

Zeleno, ki te hočem zeleno

F. G. Lorca Tweet

sledi nam

Facebook

facebook

Twitter

twitter

Instagram

instagram

Mi pišemo

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Poezija & Proza