(O ženskah in nasilju nad njimi ali nočem rož za 8. marec) ODPRI OČI Sama sem roža, ki najlepše cveti, zame, zate, za njih, za vse, ki smo vrt. Odpri oči! Ko me udariš Ko me udariš in raniš – me ni, – kot da je lažje nebiti, ko nad mano vihtiš pesti, ko so besede nož v srce sredi mlake krvi. Jokati, kričati, molčati –…
Čarovniška pokrajina nikoli ne spi, trsi kot vojaki čuvajo ciprese, ki prebadajo modrino neba, starodavne oljke, grčate in mogočne sanjajo stoletne sanje, v dolini stare solinarske hiše brez streh ob jutrih plavajo na čipkah valov, posadiš drevo, poljubiš otroka, ki ti je zaspal v naročju; srce ta osamljeni lovec pa počiva. Gnezdišča pod zavihki karminastih…
(odlomek iz pesnitve KROG iz Vesoljščic, četrte pesniške zbirke iz leta 2011) KROG IV. Ko bo sok le to, kar je in kri, kar je zapisano s krvjo na pergament, misel ti spočne sinove, hčere v daritev in najlepša pesem bo zapeta v posvetitev. Nisem zmogla govoriti, a mislila sem zagotovo, sama vase in navzven, vse do stene, ki je…
(odlomek iz pesnitve KROG iz Vesoljščic, četrte pesniške zbirke iz leta 2011) KROG I. Vse bo, kar je že bilo nekoč, zapisano v oblikah sanj vklesanih v minljivo, prepoznanih tukaj v teh, živečih v hipu za pozabo, za omamo v nezavednem bitju. Čez tisoč let bo krog v enakem teku skozi svet in vodo, ogenj in trepet galebov, sklenjen v…
Apel podobo na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od nje pravi. Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi; ker ogleduje smôlec obuvalo, jermenov, meni, da ima premalo; kar on očita, koj Apel popravi. Ko pride drugi dan spet mož kopitni, namest’ da bi šel dalj po svoji poti, ker čevlji so…
bo prišel prešeren in z roko v muzi pisal pomlad se bodo zarasla usta odprla v vaze nepobranim rožam in bruhnila kosti ki so se zataknile med poslušanjem med nastavljanjem globokega grla in nevidno žuljavih teles bo udaril po žeblju in žebelj bo zabolel tiste ki grizejo veke in na vekah spijo tiste s kremplji v očeh bo zagrabil prsi po katerih bijejo in raztrgali se bodo…
Govorila je pticam in travam. Med njimi iskram ujetih v kapljicah rose, krošnjam dreves, ki so izgubljale liste. Nanje je kdaj zapisala svoje misli. Povedali so, slišali so, ob dopoldnevih, ali pa kak drug čas, ko je srkala čaj, da se je dvigovala skrivnostna meglica čez vas. Govorila jim je o ljudeh, ki so se ustavili, ki so v njen vrt zasadili…
NEKJE V NEKEM SRCU Nekje v nekem srcu gori plamenček zate, naj ti v tej težki uri ublaži bolečine, kot bela snežinka naj nežno pade nate, upanje prinese, vse slabo tudi premine. Nekje v neki glavi v mislih si njegovih, dneve in noči preganjajo ga dvomi, ve, da stojita na nasprotnih si bregovih še zmeraj upa, da te bol…
BOŽIC PRIHAJA V kmečki hiši v peči gori, kruh se še peče, sveže diši, v kotu pokrito vzhaja testo, kmalu za kruhom v pečico bo šlo. Oče trudno iz gozda prihaja, smrečico nosi, le koga zavaja, on nosi jo v vreči, je skrbno zavita, da radovednim očem ostane skrita. Mati prihaja spoštljivo iz hiše, kropi z vodo, pokadi vse niše, tudi na skedenj…
Notranje očiščenje svetlikanje morja v brezgrešno jutro odsev neizrekljivega vse je čisto blizu občutku lebdenja morska sol počasi prodira v vse pore sloj za slojem se briše star naplasten spomin se nežno ulega Jasminov popek na večer ob sončnem zahodu ziba v vetru prepletene krošnje rožnata luna dolgo plava mrtvaka po neskončnem zaljubljenem nebu dišeča zlepljena koža –…
Prizadevamo si za učinkovite misli, izrazit stil, edinstven pogled.
mnenja, leposlovje, blogi, dnevniki, intervjuji, misli, reportaže, fotografije, slike, potopisi, portreti
Mail: drustvovnl@gmail.com
Facebook: Spletni Čas
Vaše naročilo je bilo uspešno poslano.
