Sveto te ljubim
sveto življenje
in svetost ljubezni
ki ga rodi,
sveto te ljubim
moj ljubi,
ki v meni premikaš
brezmejnost vesolja,
da sonce ponoči mi sije
jasneje, močneje,
svetleje kot dan.
V neskončni zvonki tišini
hotenja odzvanja in sanje,
lebdenje spreminja v let,
da sva drug drugemu
sveta v svetosti vsega, kar je.
Ksenija Zmagaj
O avtorici
Njeni zadnji prispevki
Želja, ob prazniku slovenske kulture
08/02/2026
Prilika o cesarju, ki je nag
26/01/2026
Strah, groza, gorje in obup
17/10/2025
Kaj mi je, Ksenija Zmagaj
02/08/2025
Deli z drugimi
Poezija & Proza
Urša Cerar: Budnica in Vračevska
09/09/2026
Naj dežuje, Lilijana Homovec
23/08/2026
Jaz in čas: črke enostavne, Vanja Čibej
01/08/2026
P kot Pika, Klavdija KIA Zbičajnik
09/07/2026

