UJETNIKI SVOBODE
Tiho ob tabornem ognju valovi:
svobodo so nam vzeli!
Niso nam je vzeli,
sami smo jim dovolili.
Trubar, Vodnik, Prešeren in Cankar se obračajo v grobu.
Plešasti general sedi obkrožen z ekrani,
Trumpov nosač kovčkov,
Orbanov hlapec,
včeraj se je z otroci povzpel na Škrlatico,
ob jasnem dnevu je lep razgled,
od prekmurskih ravnic,
do morja Adrijanskega,
on in njegovi ubogljivi vojaki so imeli včeraj piknik,
vsi, ki obožujejo orožje in ofenzive,
so goli plesali okoli ognja,
plešasti general je med nogami držal boben,
ritmično je udarjal in nadzoroval,
da vsi plešejo enakih gibov,
potem je sledila požrtija,
žaba je kuhana,
je ponižno sporočil desetar,
nebo je bilo na kvadrate
in velika kletka se je dokončno zaprla.
Franjo Frančič
Preberi še ostala njegova literarna besedila
Jesen
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič Otroci, poglejte, kako bogata je jesen! 🐓🍇🍂 Nona in nono sta pridelala veliko dobrot – sladke fige, grozdje in buče. Na strehi pa so zvedave kokoške, ki čuvajo svojega petelina. Kaj mislite, kako glasno kikirika? 🐔🎨 Kaj
Poletje
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič Dragi otroci,poletje je čas, ko narava oživi v svoji čarobnosti in nam pripoveduje zgodbe. Skozi razpoke zemlje, sladkost grozdov in šepetanje vetra med oljkami lahko začutimo moč sonca in toplino življenja. A tudi poletje nas uči potrpežljivosti
Pomlad
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič Dragi otroci,danes bomo skupaj stopili v čarobni svet pomladi! 🌸Pomislite na trenutke, ko se narava prebuja, cvetlice razprejo svoje pisane liste, in ptice veselo zapojejo. Pomlad je čas, ko zemlja zaživi v barvah, vonjih in toplih sončnih
Morje, Vas, Jutro
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič Ali ste kdaj opazovali, kako se narava okrog nas prebuja? 🌿 Zjutraj sonce poboža zemljo, veter se igra z drevesi, morje šepeta skrivnosti nebu, in vasi zaživijo v svojem ritmu. V pesmih bomo odkrivali, kako čudovito je
Morje, zemlja, nebo
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič Včasih se najlepše zgodbe skrivajo v naravi, okoli nas – v kapljici vode, ki se zablesti na listu, v vetru, ki šepeta med drevesi, ali v delfinu, ki veselo plava v morju. Ta pesmica nas popelje na
Svinčeni dež Franja Frančiča
dnevniški zapis 20.11.2024 Naši poštarji so zaspali () in po štirih dneh sem le dobila paketek najnovejšega kratkega romana Franja Frančiča – Svinčeni dež. Sem jo čez noč prebrala. O njej bom pisala, ko zberem misli. Knjigo je avtor izdal v samozaložbi in mislim, da je vso naklado že razposlal kdo ve kam vse. O
Pravljica o sreči
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič Dragi otroci, danes vam bom povedala prav posebno pravljico o kralju, ki je bil na začetku zelo žalosten. Bil je bogat in živel je v velikem gradu, a mu je nekaj manjkalo, da bi bil srečen. Kaj
Pravljica o ostarelem kralju in marelici
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič V daljnem kraljestvu je živel ostareli kralj, ki je rad preživljal čas med svojimi drevesi. Opazil je staro marelico, ki je imela le tri cvetove, zato je naročil, naj jo posekajo. Vendar se je spomnil, kako dolgo
Pravljica o lepoti
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič Nekoč je živela lepa princesa, ki so ji ustregli v vsaki želji. Postala je ošabna in se norčevala iz drugih ljudi. Ko je odrasla, je vse zavrnila, ker je mislila, da nihče ni dovolj lep zanjo. Sčasoma
Zadnji krog, Franjo Frančič
Zadnji krog Koga ljubiš najbolj, skrivnostni človek, povej? Očeta, mater, sestro, brata? Nimam očeta in matere, ne sestre, ne brata. Prijatelje? Izustil si besedo, ki mi je njen pomen ostal do danes neznan. Domovino? Ne vem, na kateri strani leži. Lepoto? Rad bi jo ljubil, ko bi bila božanska in nesmrtna. Zlato? Sovražim ga, kakor ti boga sovražiš. Ej, kaj pa torej ljubiš, čudni tujec? Ljubim oblake …
Pravljica o bogastvu
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. A večjega bogastva, kot je prijateljstvo, ni. Franjo Frančič V tej pravljici bomo spoznali kralja, ki je imel vse zlato in dragulje, ki si jih je lahko zamislil – pa še vedno ni bil srečen! Namesto prijateljev in družine si je želel le še več in
Ne povej nikomur, Franjo Frančič
Pesmi v prozi Pesmi v prozi, ta (pre)redka oblika, v kateri se izpoveduje slovenska lirika, svet, sestavljen iz drobcev, iz ostrih okruškov, iz spominskih črepinj, globoke raze pogledov v besedah, stavkih, zapisi, ki pripovedujejo zgodbe, nikdar končane, kdo ve kje začete, vse to je rdeča nit Frančičeve nove zbirke Ne povej nikomur. Ko nas pesnik
Pravljica o samoti
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. … Ni težko umreti, težko je ljubiti, kar srcu ljubo ni. Franjo Frančič Pravljica Franja Frančiča iz zbirke Mozaik ljubezni in samote pripoveduje o princu, ki živi v velikem gradu, a je kljub temu zelo osamljen. Ko odraste, se odpravi v gozd in tam sreča preprosto
Pravljice o samoti
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. Pravljice o samoti Pravljice o samoti, Mozaik ljubezni in samote, Franjo Frančič * Pravljice so. Mnogi trdijo, da pravljic ni več. To ni res! Pravljice so čudeži drobnih doživetij. Pravljice so sanje sredi belega dne. Pravljice so potovanja v skrivne dežele preteklosti. Pravljice so sončni žarki otroštva. Pravljice so male skrivnosti malih ljudi. Pravljice
Princesa in jaz
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. V zgodbi Princesa in jaz nas pisatelj popelje v nostalgično pripoved o očetovi ljubezni do svoje male princese. Od njenega rojstva, ki ga primerja z nastankom novega vesolja, do preprostih, a dragocenih trenutkov, ko se skupaj odpravljata na sprehode ob morju, se prepleta nežnost in iskrena
Mozaik ljubezni in samote
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA. MOZAIK LJUBEZNI IN SAMOTE Zbirka zgodbic “Mozaik ljubezni in samote”, ki jo je napisal priznani slovenski pisatelj Franjo Frančič, nas popelje v svet otroške domišljije, čustev in življenjskih modrosti. Zgodbe so polne nežnosti, globokih misli in čarobnosti, ki nagovarjajo tako otroke kot tudi odrasle. Prepletajo se
Knjiga Evtanazija Franja Frančiča: Globok vpogled v moralne dileme in človeško izkušnjo
“Vizionarska knjiga, ki je ravno pravi čas izšla, ko se odločamo o tako pomembni temi, kot je evtanazija. Moje osebno mnenje je, da dokler obstaja minimalna možnost za ozdravitev, je treba upoštevati osnovno načelo pravice do življenja in pri tem zagotoviti vse ukrepe, ki bi olajšale in omilile težave posameznika. Knjigo toplo priporočam in ji
Slavni režiser, Franjo Frančič
19.2.2024 slavni režiser V bistvu je šlo za to, da je bilo vse skupaj zlagano. Za slavnega režiserja je bilo merilo dobre igralke to, koliko, ga je polno vznemirila. Bolj kot ga je, bolj ji je namenjal velike vloge po katerih so noro hrepenele. Res je, da je polnil dvorane, pobiral vse možne nagrade, pa
intervju Frančič Franjo – Burjač Ajdovščina
Začetki, kakšni so bili, osnovna šola, institucija – morda nalaganje vtisov za kasnejše izpisovanje? Imel sem » posebno mladost,« če si gledal TV nadaljevanko, Sivi dom, Lauševiča, to je to. Vstop na univerzo in potem sla po izpovedi. Zgodaj ste začeli objavljati, lani je bilo štirideset let, kar je bila prva objava, letos pa bo
Evtanazija ali stražar kdaj bo noč …?
Če smo prišli tako daleč, da ne moremo pacientom več ponuditi niti terapije bolečine, je potrebno evtanazirati državo, ne pa ljudi. Dr. Erik Brecelj Hvala, ker ste težko temo spravili v literarno umetnost. dr. Andrej Pleterski Pri želji po končanju življenja ne gre samo za telesno trpljenje, ki ga še lahko razumemo, gre tudi za
Dober pisatelj, je mrtev pisatelj
jebeš tako državo, ki ti da za štirideset let dela petsto evrov ali točneje 571 eu, da o razpadajočem javnem zdravstvu raje ne rečemo nič. Čakal sem in čakal. In čakal. In čakal. In končno dočakal. Mnogi niso. Penzijo. Seveda sem bil veselo-žalostno presenečen. Za štirideset let dela, množico knjig poezije, proze in dram so mi
Istra, imej me rada 2, Franjo Frančič
Čarovniška pokrajina nikoli ne spi, trsi kot vojaki čuvajo ciprese, ki prebadajo modrino neba, starodavne oljke, grčate in mogočne sanjajo stoletne sanje, v dolini stare solinarske hiše brez streh ob jutrih plavajo na čipkah valov, posadiš drevo, poljubiš otroka, ki ti je zaspal v naročju; srce ta osamljeni lovec pa počiva. Gnezdišča pod zavihki karminastih
Istra, imej me rada 1, Franjo Frančič
Čarovniška pokrajina nikoli ne spi, trsi kot vojaki čuvajo ciprese, ki prebadajo modrino neba, starodavne oljke, grčate in mogočne sanjajo stoletne sanje, v dolini stare solinarske hiše brez streh ob jutrih plavajo na čipkah valov, posadiš drevo, poljubiš otroka, ki ti je zaspal v naročju; srce ta osamljeni lovec pa počiva. Gnezdišča pod zavihki karminastih
Istra, imej me rada, Franjo Frančič
Čarovniška pokrajina nikoli ne spi, trsi kot vojaki čuvajo ciprese, ki prebadajo modrino neba, starodavne oljke, grčate in mogočne sanjajo stoletne sanje, v dolini stare solinarske hiše brez streh ob jutrih plavajo na čipkah valov, posadiš drevo, poljubiš otroka, ki ti je zaspal v naročju; srce ta osamljeni lovec pa počiva. Gnezdišča pod zavihki karminastih
Rumi
“Yesterday I was clever, so I wanted to change the world. Today I am wise, so I am changing myself.” – Rumi Gledam fotki. Lepo te je videti nasmejanega. Na sliki je zadovoljen človek. (Poglej me!) Moja vedrina se je prenesla vate, lepo. Razmišljal si o meni? Koga si pričakoval? Kaj si dobil? Nisem intelektualka,
Glasba včerajšnjega dne
“Nikoli ne smeš nikogar za nič prositi. Nikoli – in še posebno ne tistih, ki so močnejši od tebe.” – Mihail Bulgakov, Mojster in Margareta Morje ni bilo nikoli moj prijatelj. Bilo mi je enajst, dvanajst let, naselili so me v sirotišnico Malči Belič na Viču. Z mamo stojiva na avtobusu števila šest brez
Podobe brez sanj
Kako naj se dotakneš nekoga, ki komaj kaj čuti, te megle, podobe iz sanj, hiša Marije Pomočnice, v dolini šentflorjanski, v blato, ozkost, zavist, in Mici v vlažni postelji, ko zaškripajo lesene stopnice, mati, pred vrati opreza, angelska hudičevka, pripravljena na vse, ne umre, naj se še tako trudiš, postavljaš ji spomenike, v katere sam
Tujost
Psihiater Jelinek ni več vedel, kakšno terapijo naj ji predpiše. Veliki ognjeni stroj. Črni zemljevidi, zarisani po izmučenem telesu, ki se ne more več boriti. Zasnežene ulice. V kotu je stal star pianino. Stropi v stanovanju so bili visoki in težko ga je bilo ogrevati. Pred leti je prodala stanovanje v Lienzu in kupila manjše,
Beli oblak z grivo
Tam, kjer se z roba kraških planot še vidi modrina morja, ki se dotika neba,tam sredi starih borovcev, tu in tam vidiš beli oblak z grivo, ki veličastno potuje med zelenilom. Nekoč davno je bil tu neprehoden hrastov gozd, ki so ga posekali in odpeljali v daljno deželo, da bi postavili mesto v morju. Legende
Rojstvo
V življenju sem iskal nekakšen azil, samoten otok, samoten kraj … Franjo Frančič V življenju sem iskal nekakšen azil, samoten otok, samoten kraj, kjer bi se lahko skril pred ljudmi, pred dolgočasno rutino vsakdana, pred praznino in jalovostjo življenja, kraj, kjer bi dihal žameten zrak, v miru, ki bi valoval in me pomirjal. Morda je
