PRODANI Sem misel, sem čas,sem svileni šal za čas,za čas, ki nam kaže obraz. Od kruha do upapocestna slepota močiponuja kelihe strupa,se valja v obilju sramu,ko ceneno

V času, ko svet vsak dan postavlja nova vprašanja o pravičnosti, sočutju in razdeljenosti, nam poezija ponuja ogledalo – priložnost, da uzremo resničnost skozi oči

Ljubezen Telo je posoda duše,razuma in srca,za mišljenje, za čutenje,bivanje, življenje. Vsi smo kaleče seme sanj,vzhajano testo razuma,večna bit ljubeznisebi, tebi, njim. Iz te smo

Približujemo se vesolju v sebi. Blizu smo naši neskončnosti znotraj vsega kar smo. Nismo le tukaj in zdaj, smo vedno in vsepovsod, tako prej kot potem in

Jaz sem tu in ti si tam na drugem koščku Zemlje in sveta in med nama ni verig ne spon, med nama je nevidna nit. Ta nitka je kot

Na belo platno jadrarazpnem čutno telo,galeb mi kane v oko,Jonatan se mi podpišenad vhod moje hišein preko strnišč in ulic,polj in smetiščme pesem njegovavodi kot

Sreča  Sreča je srečati srečo, dar je sebe darovati, mati je materi mati, oče očetu oče, sin sinu sin, hči hčeri hči. Otrok je otok ljubezni, ljubezen je ljubezen ljubiti, Bog je bogu

Ime mi je ženska TEBI  Ko se tišina oglasi in mi pravi sem in si, jaz in ti neskončna pesem zvezdnatih poti. Na telo mi lega sončev prah. v škrlatu, zlatu drgeta, drhti, mi škrlatne

Sem in me ni  Sem tvoja zvezda in tvoja solza in smeh, včasih sem od preobilja ljubezni vse in nič, ker me od sreče zmanjka in me ni, ker od tebe postanem