Tako kot kosca tudi prepelico prej slišimo kot vidimo. Njeno petje marsikoga spominja na otroško čtivo o goskici, ki se je učila peti, posnemajoči tudi prepeličin »pet pedi, pet pedi«. In kako lep stavek ji je namenil Fran Erjavec, rekoč, da »prepeluje v pšenici, ki se je ravno pričela vreteniti v klasje.« Prepelica je edina selivka med našimi kurami, iz prezimovanja pa se vrne v začetku maja. 

Prepelica se iz Evrope seli v Afriko seli v treh poglavitnih smereh: gibraltarsko maroški, malteško tunizijski in ciprsko egiptovski. Prezimuje v Sahelu na južnem obrobju Sahare od Senegala do Sudana, v nižavju, kjer se raztezajo suhe akacijeve savane. Povsem drugačne razmere pa so na abesinski planoti na nadmorski višini 1700-2400 m, kjer prepelica prezimuje na vlažnih travnikih, kar dopušča domnevo, da gre za sibirsko populacijo. V vsej severni Afriki je zaradi lahkega načina ulova (z mrežami nizko pri tleh) najbolj priljubljena lovna perjad. Samo iz Egipta so konec 19. stoletja izvozili 2 milijona ujetih ptic, v začetku dvajsetega 1,2 milijona in leta 1926 le še pol milijona, vendar bi prehitro sklepali, če bi za upad v letih, ko je bila tovrstna perjad tržno zanimiva, krivili zgolj lov. Populacijska dinamika je namreč precej bolj zapletena. 

Sodobna obdelava polj prepelici zagotovo ni naklonjena, vendar so leta, ko se kljub temu njena evropska populacija nepričakovano znatno poveča, kar se dogaja, ko se preveč namnoži ne seleči se del palearktične populacije v Sredozemlju in zatem preplavi Evropo. Takšne priseljene prepelice ostajajo potem pozimi v Sredozemlju. Ni pa nobenega dokaza, da bi na spremembo prezimovanja vplivale podnebne spremembe, čeravno bi daljše gnezditveno obdobje prepelici samo koristilo.V imenu se skriva pozabljeni glagol prepeleti za ptičje suho kopanje v pesku. Glas posnemajoča pa so ljudska imena popodak, podprda in pumprnca.