Za razliko od neprimerno pogostejše sorodnice čopaste črnice Aythya fuligula je kostanjevka izrazita selivka. Obe sta potapljaški raci, kar pomeni, da si hrano iščeta s potapljanjem, čopasta črnica se prehranjuje z mehkužci, kostanjevka pretežno z rastlinsko hrano. Konec marca ali v prvi polovici aprila se na naših vodah poleg klateških čopastih črnic v jati, pojavijo posamezne kostanjevke. Ko takole opazujemo druge poleg drugih, niti ne pomislimo, da je za kostanjevko že tisoče kilometrov dolgo potovanje, ki pa še niti ni končano. 

Po meni perja na Aralskem in Kaspijskem jezeru ter Črnem morju se evrazijske kostanjevke napotijo na prezimovanje v Sredozemlje in na indijski podkontinent, sorazmerno malo pa jih prezimuje v podsaharski Afriki, še največ v Sudanu. 

Kostanjevka je pri nas zelo redka gnezdilka. Komaj opazno živi v gosto zaraslih sladkovodnih močvirjih s posameznimi vodnimi okenci. Poznanih je le nekaj gnezditvenih lokalitet predvsem s severovzhodne Slovenije. Potrditev, da gnezdi tudi na Cerkniškem jezeru smo pred desetletji dobili šele po tem, ko so bili najdeni negodni mladiči ob požiralniku prezgodaj odtekajoče vode. Ime je dobila po rjasto rjavi barvi perja.