Aprila se iz prezimovanja vrne kupčar. Kako to, se bo vprašal vsakdo, ki ve, da te ptice gnezdijo pri nas predvsem nad gozdno mejo, kjer pa so razmere aprila običajno še povsem zimske. Najprej moramo vedeti, da na severu Evrope kupčar živi predvsem v nižini, tudi ob morskih obrežjih, kjer je takoj po vrnitvi že mogoče gnezditi. Hkrati domnevamo, da se naši kupčarji vrnejo kasneje kot severnjaški, čeprav naj bi to bilo v nasprotju s pravilom, da se južnejše razširjen del populacije vrne prej kot severnjaški. Velja namreč pravilo, da se severni del populacije jeseni seli prej in dlje na jug in se zato tudi kasneje vrne. 

Kupčar prezimuje v stepskih predelih Sahela od Senegala do Etiopije. Če vemo, da se kupčarjev gnezditveni areal v Evraziji razteza na 25 milijonih kvadratih kilometrov je afriško prezimovalni areal trikrat manjši, vendar se vanj zgrne kakšnih 125 milijonov teh ptic. Čeprav ob selitvi vidimo pri nas skoraj na vsaki njivi kakšnega kupčarja, je to le kaplja v tem neizmernem selitvenem morju. Povprečna poletna temperatura v njegovem gnezditvenem arealu je marsikje le nekaj stopinj nad ničlo, tako na visokem severu kot visoko v gorah, povprečna temperatura v prezimovalnem pasu pa je več kot dvajset stopinj nad ničlo, kar bi lahko pospremili z besedami, da prezimujejo v vročini, gnezdijo pa v mrazu. 

Kupčarjevo gnezditveno prebivališče so pri nas visokogorske trate z kamnitimi izdanki. Kako rad opreza za hrano z vzvišenih mest, lahko vidimo tudi ob selitvi, ko se na travniku spreletava s krtine na krtino in na njivi z razora na razor. To dvojnost izraža tudi njegovo poimenovanje, tako staro ime kamenjar kot novejše kupčar.