V drugi polovici aprila se v večja močvirja, tako sladkovodna kot somornična, iz prezimovanja vrne polojnik, zaradi dolgih rdečih nog, ki spominjajo na hodulje, nezamenljiv sicer črno bel pobrežnik. Le ustavljajoče se preletne ptice počivajo v jatah, povratnice pa se pričnejo takoj po vrnitvi družiti v pare in se tudi prepirljivo spopadati za gnezditvena območja.

Evropski polojniki prezimujejo v podsaharski Afriki od Senegala do Sudana, največ menda v Gani in Nigeriji. Ker je vrsta marsikje v Afriki tudi gnezditveno razširjena, je v takšnih predelih prezimujoče osebke skoraj nemogoče razlikovati od stalno naseljenih. Poleg nominatne podvrste (himantopus), ki gnezdi v Evropi in Afriki in jugovzhodni Aziji, razlikujemo še podvrste v Severni, Srednji in Južni Ameriki (mexicanus), v južni Južni Ameriki (melanurus), na Hawajih (knudseni) in v Avstraliji (leucocephalus), kar polojnika uvršča med redke kozmopolitske ptice.

Populacijsko eksplozijo v svetu pripisujemo predvsem kulturnemu sledništvu na povečanih kmetijskih površinah namenjenih gojenju riža. V Sloveniji gnezdi v Sečoveljskih solinah, ki so somornično močvirje, v Ormoških lagunah, ki so sladkovodno močvirje in v Škocjanskem zatoku, ki je oboje hkrati. Slovensko ime izhaja iz besede poloj, ki pomeni izmenjaje polavljeno in okopnelo obrežje.