V primerjavi z nekoliko neokretnimi galebi, zavesljaji njihovih peruti so počasni, so čigre v zraku gibke, s hitrimi zamahi peruti v letu spominjajo na lastovke. Pri nas najpogostejša navadna čigra za hip polebdi v zraku, preden strmoglavi v vodo za plenom. Neutrudno se spreletava nekaj metrov nad vodo, sicer pa tudi počiva na otočkih in čereh, vsakršnih izpostavljenih mestih nad vodo.

Selitvena pota čiger so zaradi njihovih izjemnih letalnih sposobnosti še vedno precejšna uganka. Čeprav domnevamo, da se zahodno evropske navadne čigre selijo v zahodno, skandinavske in srednje evropske pa v vzhodno Afriko, edina najdba v Sloveniji na gnezdu obročkane ptice tega ne potrjuje, saj je bila najdena v Senegalu. Evropske navadne čigre so bile ničkolikokrat ugotovljene tudi na skrajnem jugu Afrike. Še več, najdene so bile celo v Avstraliji.

Navadna čigra gnezdi na muljastih otočkih ob morskem obrežju, v somorničnih in sladkovodnih močvirjih, v celinski Sloveniji tudi v poplavljenih gramoznicah. Brez obotavljanja sprejme tudi umetno pripravljena gnezdišča. Čeprav naj bi družno gnezdenje zagotavljalo večjo varnost, pa lahko v primeru okopnitve ob poletni suši, kopenski plenilci ogrozijo celotno naselbino.Ime zvezi praslovansko, lahko je onomatopejsko, saj se oglaša »čiii-gra-gra«, vendar ne gre prezreti niti starega imena čiga za veter. Čigrino drugo ime je mahavka, pač v zvezi z na začetku omenjenimi zamahi peruti.