RAKAR Acrocephalus arundinaceus
Ko se v pozno aprilskih dneh sprehajamo ob zamočvirjenemu jezerskemu obrežju ali ob vodnem jarku zaraslem s trstičjem, slišimo kot litanije ponavljajoč refren »kara-kara-kit-kit-kit«. V trstišča se je iz prezimovanja pravkar vrnila največja izmed naših trstnic, škorčevsko velik rakar. Večina teh, ki bodo prepevali še dobršen del maja, bo pot nadaljevala v prebivališča na severu Evrope.
Rakar prezimuje v zahodni Afriki, od Kenije do Rodezije in v južni zahodni Afriki. Razen ob vodah se v prezimovališčih zadržuje tudi v grmovnatih savanah, kar za trstnice niti ni nenavadno, saj jih ob selitvi videvamo tudi na poljih. V nekatera najbolj južna prezimovališča prispejo šele novembra, torej je njihova selitev dokaj obotavljiva, če pomislimo, da Evropo zapustijo že avgusta, najkasneje septembra, ko tudi Slovenijo prečijo zadnji skandinavski rakarji.
Kakor vse trstnice tudi rakar obesi svoje iz travnih bilk spleteno gnezdo v obliki lončka na trstne steblike. Peti prične v notranjosti trstišča ali bližnjega grma, od koder se postopno, vse bolj razvneto prepevajoč, vzpenja do trstnega klasa ali ovršja grma. S takšnega razgledišča spreletaje lovi metulje in kačje pastirje. Ime je bržkone premetenka njegovega petja.
Iztok Geister